V soteske zdaj brez strahu

Goriška
, posodobljeno:

Člani društev in športnih agencij, v zgornjem Posočju povezanih v Kanjoning zvezo, so si oddahnili. Strokovni svet RS za šport je potrdil njihov program za pridobitev licence za soteskanje. Od julija bodo spet vodili goste v domače soteske. Jezni pa so raftarji. Osnutek odloka o plovnem režimu po Soči je še vedno voda na mlin tujim ponudnikom.

Podjetja iz zgornjega Posočja bodo lahko končno legalno opravljala dejavnost soteskanja
Podjetja iz zgornjega Posočja bodo lahko končno legalno opravljala dejavnost soteskanjaArhiv Bovec Šport Center

BOVEC > Člani Kanjoning zveze, ki ima sedež v Bovcu, bodo kmalu lahko soteskanje ponujali brez bojazni, da bi jih prežeči inšpektorji oglobili. Ker lani niso pristali, da bi se za licence usposabljali pri konkurenčni Soteskarski zvezi Slovenije, njihov program usposabljanja pa ni bil priznan, so ostali brez licenc in posledično brez dela in približno četrtine dohodkov. Zdaj bodo lahko izobraževali vodnike, izdali licenco in torej spet legalno opravljali dejavnost.

V soteske končno z licencami

“Čakamo še uradni dopis strokovnega sveta, nato se bo sestala komisija za izobraževanje. Tega začnemo takoj, ko bo mogoče,” napoveduje Goran Kavs iz Kanjoning zveze. Vrhunec sezone traja od julija do začetka septembra, Kavs pa meni, da bodo do konca junija že podelili prve licence. Nanje čaka približno 30 lokalnih ponudnikov, ki so že izurjeni vodniki. Lanska sezona, ko so zaradi zapleta z licencami morali umakniti soteskanje iz svoje ponudbe in zaradi tega imeli med 20.000 in 40.000 evrov izpada dohodka, se torej ne bo ponovila. In končno domačinom ne bo treba več zvezanih rok gledati, kako jim na domačem terenu tuja podjetja, ki ne potrebujejo licenc, pobirajo denar izpred nosa. “Lani so se, na primer, madžarske, bolgarske in romunske agencije ponujale, da bi za provizijo izvajale naš program,” zagato opisuje Kavs.

Domačini in tujci niso enakopravni

Če se je najbolj pereč problem uredil pri soteskanju, pa je plovba po Soči in Koritnici še vedno nedorečena. Tudi na tem področju so tujci v prednosti. Domači ponudniki morajo namreč imeti urejene vse papirje, medtem ko tuji, razen dovolilnice, ne potrebujejo praktično nobenega, ki ga zapoveduje slovenska zakonodaja. Tuje agencije kasirajo, pred inšpektorji pa se izmažejo, rekoč da “v raftu vozijo prijatelje”.

V gospodarskem interesnem združenju GIZ raftarjev doline Soče so pričakovali, da bo vsaj del neenakosti odpravil odlok o določitvi plovnega režima na reki Soči in na reki Koritnici, ki bo veljal za tri posoške občine. Ta je zdaj v javni obravnavi, prihodnji ponedeljek bo v Bovcu javna razprava. “Zanjo sem slučajno izvedel, z občine nas nihče ni obvestil. To kaže na njihov odnos,” je jezen predsednik GIZ Adis Hrovat. Javna razprava bo, kot kaže, polemična. Odlok, kot je predlagan, ne bo odpravil težav.

Od licenc za reševanje iz divjih voda ne odstopamo!

“Naša bistvena zahteva je, da mora imeti vsak, ki pluje, poleg licence za vodnika čolna tudi slovensko licenco za reševanje iz divjih voda. Mi to moramo imeti, tujci pa ne. Pravila morajo biti za vsa podjetja, domača in tuja, enaka. O vsem ostalem se lahko pogovarjamo, od te zahteve pa ne bomo odstopili!” poudarja Hrovat. Osnutek odloka, ki je objavljen na spletni strani Občine Bovec, licenc za reševanje iz divjih voda ne predvideva.

Tudi zato se dogaja toliko nesreč s smrtnim izidom. Tujci pridejo neusposobljeni, brez papirjev in licenc, zgodi se nesreča in ostanejo nemočni. Ko na pomoč pridejo usposobljeni domačini, je velikokrat že prepozno ...

MITJA MARUSSIG