V spomin: Ivo Leban (1950-2018)

Rodil se je v Šmihelu nad Ozeljanom v delavsko kmečki družini. Izučil se je za mehanika in odšel na služenje vojaškega roka v elitno padalsko enoto v Niš, na kar je bil zelo ponosen. Kasneje je opravil šolanje za poklicnega voznika in se zaposlil v Interevropi, kjer je okusil težko življenje šoferjev v mednarodni špediciji. Tu se je začel njegov boj za delavske pravice. Bil je zagovornik pošteno plačanega dela. S tem bojem je nadaljeval tudi na novem delovnem mestu v tovarni Meblo Nova Gorica ter tudi kasneje, ko je imel svojo mehanično delavnico in avtovleko.

Boj za resnico in pravičnejšo družbo mu je bil položen v zibelko. Izhajal je iz partizanske družine, kar je ves čas svojega življenja potrjeval z neumornim, vendar konstruktivnim pisanjem v vseh slovenskih tiskanih medijih. Tako si je pridobil velik krog zvestih bralcev in navezal veliko stikov, tako s tistimi z leve kot z desne. Njegov veliki prijatelj je bil tudi pokojni naslovni škof Vekoslav Grmič. Vztrajno je branil pridobitve socialne države, pridobitve NOB in si s tem pridobil tudi nekaj nasprotnikov. Svojo prepoznavnost in boj za pravičnejšo družbo je poizkušal unovčiti tudi na volitvah. Žal je bil onemogočen s strani, ki mu je bila blizu. Resnica boli, je večkrat rekel.

Ena njegovih ljubezni so bili tudi motorji, s katerimi je aktivno tekmoval. Kot član Avto moto društva Gorica je več let sodeloval pri organizacijah cestno hitrostnih dirk. Opazno je bilo tudi njegovo zavzemanje za gradnjo poligona, kar bi prihranilo marsikatero življenje.

Zadnjih nekaj let je, kljub šibkemu zdravju, vneto pisal svoj blog na eDnevniku in z njim dosegel več kot milijon bralcev. Lepo število za šoferja in avtomehanika. Njegov nemirni duh je bil vedno čuječ in se je takoj postavil v bran, kjer je bilo zaslutiti krivico, laž ali nepoštenje. Ivo, močno te bo pogrešala družina - žena, sinova s soprogoma ter šest vnukov, in pogrešalo te bo veliko prijateljev in tvojih bralcev. Počivaj v miru.

Darko Žnidarčič