V spomin: Jože Marmolja (1930 - 2021)

V 92. letu starosti je umrl Jože Marmolja, rojen v Mirnu. Gimnazijo je začel obiskovati v času angloameriške uprave v coni A v Gorici. Po priključitvi Primorske, leta 1947, je nadaljeval šolanje na novoustanovljeni gimnaziji v Šempetru pri Gorici, nato pa na vojaški pomorski akademiji v Splitu, ki jo je končal z odliko. Kot utrinek iz njegovega šolanja v Splitu naj navedem, da je konec leta 1954 na šolski ladji Galeb plul s Titom v Indijo. Na ladji je kadete kratkočasil z igranjem harmonike. Po končani akademiji se je zaposlil na geografskem inštitutu v Splitu. V Splitu je spoznal tudi bodočo ženo. Na povabilo Joška Štruklja, takratnega predsednika občinske skupščine v Novi Gorici, ki je privabljal mlade izobražence, da so prevzemali odgovorna mesta v občinski upravi in gospodarstvu, se je leta 1964 z družino preselil v Novo Gorico in se zaposlil na oddelku za družbene dejavnosti. Kasneje je v občinski upravi opravljal različne zadolžitve. Med drugim je bil načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve in oddelka za notranje zadeve. Leta 1977 je bil imenovan za člana meddržavne komisije za zakoličenje državne meje z Italijo, ki je bila sprejeta z Osimskimi sporazumi. Z odličnim znanjem italijanskega jezika in poznavanjem terena je bil komisiji v veliko pomoč.

V začetku osemdesetih let je bil imenovan na teritorialni obrambi za vodjo pokrajinskega odbora za Primorsko za pripravo civilnega sektorja za delovanje v vojni. Po upokojitvi je bil nekaj časa honorarno zaposlen na generalnem konzulatu Slovenije v Trstu.

To so le suhoparni podatki o njegovi razgibani in uspešni življenjski poti. V spominu nam bo ostal po svojem značaju kot umirjen človek, ki ni silil v ospredje. Vsako zaupano mu delo je opravil strokovno in temeljito. Bil je zelo delaven, objektiven in nepristranski sodelavec. Pri reševanju zadev, ki so bile v njegovi pristojnosti, je vedno skupaj s stranko pomagal najti rešitev. Jože je bil pošten in pozitivno usmerjen človek. Tak nam je ostal v spominu, tistim, ki smo ga poznali pobliže, pa tudi tistim, ki so ga le slučajno srečali po službeni dolžnosti.