V spomin: Leon Rok - Oki (1955-2017)

Nenadoma je udarilo kot strela z jasnega: “Danes je za vedno prenehalo biti srce našega Okija!” Ne moremo verjeti, da si odšel, dragi prijatelj! Ti, ki si bil vedno poln življenja in radosti, ti, ki si nas vedno spravil v dobro voljo s svojim pozitivnim pristopom in s svojo radoživo naravnanostjo, ti, ki si znal prisluhniti vsakemu od nas in nam pomagati pri iskanju izhodov iz najrazličnejših težav!

Ne morem pozabiti dneva, ko sva se spoznala… Bili smo na poti na 60. Viško regato. Opisoval si mi potek regate, ustvaril si realistično sliko, ki sem jo potem velikokrat osebno doživel. S tabo. Veselili smo se srečevanj s tvojimi prijatelji z otoka Visa in videli smo, kako pozitivno so te oni sprejemali. Pa kako smo prepevali in uživali v prijetnih melodijah Dalmacije: “lipo mi je lipo mi je ...” in res nam je bilo lepo!

Tamara, Mojca ti in jaz. Mi štirje skupaj smo obiskali veliko grških otočkov, od Thasosa do Lefkosa in povsod si nas učil sirtaki! Dovolj je bilo, da sem ti rekel “teach me to dance” in sva vedela, da je na vrsti Grk Zorba in znamenita scena iz filma! Veliko smo videli in doživeli mi štirje skupaj! Pa tako veliko otočkov v Egejskem in Jonskem morju smo želeli še obiskati. Ne morem verjeti, prijatelj dragi, da si odšel! Pravzaprav, ti si še vedno z nami in v nas!

Pa tvoja folklora in strast do plesa nasploh! Ti si rojen plesalec, veseljak in razbremenjevalec duš, ki je vsakomur znal pomagati na poti v lepši in boljši jutri! Zato boš vedno z nami in v nas!

Ko smo skupaj igrali košarko in se pričkali, ali je bil “favl” ali je bilo dvojno vodenje ali so bili storjeni koraki pred metom na koš, si bil ti najbolj pravičen razsodnik. Tvoji koši so bili vedno vredni občudovanja. Ko smo se jezili, ker nam žoga ni hotela v koš tako, kot smo si sami želeli, si nas spodbujal. Vse to smo vsakič nadgradili na tretjem polčasu, ko si kot za stavo stresal šale in vsi so zadeli želeni cilj. To so bili nepozabni večeri ob dobri kapljici in slastnem prigrizku.

Ali tvoja radoživa pripovedovanja o Novem Mestu, o Sarajevu, o Ljubljani, o Rakovem Škocjanu, o Cerknici ... O smučanju, o jadranju po Jadranskem morju in izven njega, o ribolovu in mojstrski pripravi ulovljenih rib. Bil si prekrasen pripovedovalec, tako da smo imeli vsi čudovito sliko krajev in dogodkov, ki si nam jih opisoval.

Vse, kar ti želim sporočiti je to, da boš za vedno ostal med nami in z nami. Ne bomo te pustili pri miru. Ali kot je rekel veliki Immanuel Kant: “Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovih življenjih!” In ti boš za vedno z nami in v naših srcih!