V Staro Goro smeti s Krasa
Regijski center za ravnanje z odpadki (CERO) v Stari Gori gotovo bo. Tako bi lahko strnili zagotovila, ki so jih tamkajšnji župani pred dnevi na seji sveta regije dobili od predstavnika države. Med drugim so izvedeli, da država s kohezijskih denarjem ne bo podprla še enega podobnega centra na Primorskem, kakor tudi, da se jim bodo, kaže, pridružile vsaj še štiri občine s Krasa.
TOLMIN> Vodja projekta CERO Mitja Trtnik je pred župani povedal, da so občine Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina in Komen izrazile interes, da bi svoje mešane komunalne odpadke v bodoče odvažale v CERO v Stari Gori. Kot je znano, je bistvo centra to, da bodo tam mešane smeti predelovali, jih potem le del odlagali, ostale pa pošiljali v sežig ali v drugo nadaljnjo predelavo. “Štiri občine pa želijo zagotovila ministrstva, da center v Stari Gori res bo, in to zagotovilo smo dobili,” pravi Trtnik.
Županom ga je dal vršilec dolžnosti direktorja direktorata za javne službe, varstvo okolja in investicije v okolje Leon Behin, ki je na seji sveta regije v Tolminu povedal, da je, če poenostavimo, projekt severne Primorske hitreje napredoval kot projekt CERO NIK v Logatcu. Država pa bo s preostalim denarjem za te namene iz kohezijskega sklada EU podprla le gradnjo enega takšnega centra na Primorskem.
Kajti ... “Slovenija se mora na tem področju obnašati racionalno. Kohezijski denar je namenjen projektom, ki bodo ustrezno ravnaje z odpadki zagotovili za vso Slovenijo in pri dodeljevanje denarja gledamo na državo kot celoto. Ocenjujemo, da poleg že zgrajenih ali odobrenih centrov potrebujemo le še zmogljivosti za predelavo 33.000 ton odpadkov na leto.”
In ravno toliko mešanih smeti bodo zmogli predelovati v Stari Gori, kar je po ocenah ministrstva, pravi Behin, spodnja meja za rentabilnost in učinkovitost takšnega sistema. Severna Primorska naj sicer ne bi proizvedla toliko smeti. Zato, namreč, ker jih vse več ločeno zberejo in reciklirajo. Na leto bi pridelala le 25.000 ton mešanih odpadkov, je bilo slišati v Tolminu.
Trtnik je prepričan, da bi tudi v tem primeru CERO v Stari Gori dobil zeleno luč države, ker še ene podobne naložbe na Primorskem ne bo podprla. Pa tudi geografsko je projekt logičen. Interes štirih kraških občin pa je kot nalašč, ker bi, kot je povedal Behin, v Staro Goro vozile ravno približno 8000 ton odpadkov na leto, torej kolikor jih manjka, da bodo zmogljivosti CERO polno izkoriščene. S tem je za “Staro Goro” rešena zadnja velika dilema, torej ali bo dobivala dovolj smeti za predelavo, je dejal direktor. Napoveduje, da se bo ministrstvo v kratkem sešlo s predstavniki kraških občin, prisluhnilo, kakšna zagotovila hočejo, in če bodo vstopile v projekt, bo ministrstvo pospešeno pregledalo vlogo za sofinanciranje CERO s kohezijskim denarjem in predlagalo, da projekt dobi ustrezno odločbo. “S tem se, po zdaj znanih podatkih, dodeljevanje kohezijskega denarja za te namene v Sloveniji zaključi,” pravi Behin.
To pa še ne pomeni, pravi Trtnik, da bodo v Stari Gori “zaprli vrata” še kateri občini. Kajti še jih je takih, tudi na Primorskem, ki še ne vedo, kako v bodoče ravnati z odpadki. Behin dodaja, da lahko občine s svojimi viri denarja to področje uredijo kot hočejo, na “kohezijo” pa ne gre več računati.
AMBROŽ SARDOČ
