V Tolminu niso obupali nad ribogojnico
Posočje se v organizacijo svetovnega prvenstva v muharjenju, ki bo na več lokacijah potekalo od 3. do 10. junija, vključuje z mostarskim jezerom. To bo pomembna promocijska priložnost, saj se je prijavilo 250 ribičev iz 30 držav in številni spremljevalci. Iztržka od nočitev pa ne bo, ker bodo udeleženci prenočevali na Bohinjskem.
TOLMIN > Organizacijo prvenstva je prevzela Zveza ribiških družin Slovenije, ki bo zagotovila tudi večje število čolnov, ki jih bodo ribiči potrebovali za muharjenje na jezeru. Kot pravi predsednik tolminske ribiške družine Lucijan Rejec, so organizatorjem namenoma ponudili le jezero: “Jezero je za nas komercialno še najmanj zanimivo, ker na njem ribari le približno pet odstotkov naših ribiških gostov. Če bi svetovno prvenstvo potekalo tudi na Soči, bi morali v skladu s strogimi pravili predolgo zapreti ribolov za ostale ribiče. Dnevno bo na jezeru muharilo najmanj 60 tekmovalcev.” Ekipe po 30 tekmovalcev bodo krožile med petimi tekmovalnimi odseki. Dva bosta na Savi Bohinjki, z njima upravljata RD Bohinj in zavod za ribištvo, ostali pa na Savi (RD Tržič,) Kokri (RD Kranj) in tudi na mostarskem jezeru, s katerim upravlja RD Tolmin. Tolminski ribiči bodo ob koncu prvenstva pripravili tudi simpozij na temo Soče, vzreje avtohtonih rib in ribištva.
Slovenija in zlasti Posočje imata zaradi zanimivih rek in dobrega upravljanja z vodami velik ugled med ribiči, ki muharijo. Kot pravi predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše, je svetovno prvenstvo vrhunec več kot desetletne promocije tega športa.
Tudi ribiči v Posočju že dolga leta skrbno upravljajo z rekami, na katerih je dovoljeno le muharjenje. Na več odsekih je odvzem rib celo prepovedan. Zlasti pa tolminski ribiči slovijo po uspešnem ohranjanju avtohtone soške postrvi in lipana. Pri tem sodelujejo s strokovnjaki iz vse Evrope.
Po podatkih LTO Sotočje so ribiči lani ustvarili sedem odstotkov vseh nočitev. Med vsemi turističnimi gosti so na prvem mestu po potrošnji. Turistični ribiči ostajajo v dolini v povprečju 2,4 dneva in v tem času porabijo več kot 700 evrov. Kot pravi Rejec, so lani prodali 8000 dnevnih dovolilnic, s čimer so se približali zgornji meji prodaje. “Od prodaje dovolilnic iztržimo približno 260.000 evrov, ki jih porabimo za vzrejo, vzdrževanje objektov in plače sedmih zaposlenih. Od poletja je ribogojstvo v domeni podjetja Faronika, ki je v stoodstotni lasti ribiške družine,” pojasnjuje Rejec.
Ribiči kljub velikim težavam pri pridobivanju dovoljenj ne bodo obupali nad gradnjo nove ribogojnice pri tolminski čistilni napravi. “Projekti so pripravljeni, imamo vso dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, razen vodnega dovoljenja. Prepričan sem, da ga bomo dobili, potem bo treba odkupiti zemljišče,” je optimističen. Kot pravi, ribogojnico nujno potrebujejo za vzrejo odraslih avtohtonih rib za vlaganje v reke.
NEVA BLAZETIČ