V vinu je resnica - in tudi starost z manj težavami ...
Kako vino upočasni negativne spremembe pri staranju, kako preprečiti in lajšati bolečine, zdraviti bolezni in kako tudi v starosti omogočiti bolj kvalitetno življenje, so nekatera vprašanja, na katera iščejo odgovore v Centru za biomedicinske znanosti in inženiring Univerze v Novi Gorici (UNG). Dolgoročno naj bi ga nadgradili v mednarodni center za staranje.
VIPAVA, NOVA GORICA > Center, ki ga je novogoriška univerza kot prva v Sloveniji ustanovila v Lanthierijevem dvorcu v Vipavi in deluje približno pol leta, prepleta biomedicino in inženiring.
Raziskovanje staranja je še posebno zanimivo na Goriškem, kjer živi daleč največ ljudi v Sloveniji, ki so starejši od stotih let - v povprečju kar 19,2 na 100.000 prebivalcev, posebno z območja med Brdi in Kanalom. “Za celo regijo Mediterana, vključno z našo, je znano, da je življenjska doba veliko daljša. Vzrokov je več: od klime do prehrane, kvalitete zraka, vode. Vsak od teh dejavnikov prispeva en del k manjšanju težav, ki nastajajo s staranjem. Imamo seveda načrte, da bomo v študije vključevali celotno populacijo, ne le pacientov, in nato skušali najti vzroke in značilnosti, ki bi jih znali vsaj biološko razložiti, preiskati in dokazati. Regija že sama po sebi ponuja tako priložnost,” pravi Tanja Dominko in dodaja: “Preučiti pa nameravamo tudi genetsko kvaliteto DNK prebivalcev, saj je genetika seveda izjemno pomembna. Upam, da bomo lahko z dobro analizo ugotovili, v kolikšni meri posamezni dejavniki vplivajo na procese staranja.”
“Usmeritev v biomedicino smo začeli ob pravem času, ko se v Evropi, ZDA in drugod po svetu ukvarjajo z novimi pristopi, kako izboljšati zdravje ter pripraviti družbo za bolj aktivno in zdravo staranje,” pravi vodja centra prof. dr. Tanja Dominko, ki je center na povabilo rektorja univerze dr. Danila Zavrtanika oblikovala, zagotovila glavnino opreme in v Vipavo nekajkrat na leto prihaja iz Bostona. Prav biomedicina je področje, v katerega se UNG pospešeno usmerja. “Univerza je raziskovalce, na primer biologe, biokemike, inženirje, ki tu že delajo, združila v ekipo, ki se koncentrirano ukvarja s področjem biomedicine. Torej nismo začeli iz ničesar, namen je rasti od spodaj navzgor. Cilji so zelo ambiciozni, a dovolj realistični,” pojasnjuje Dominkova. “Ljudje so se začeli zavedati, da ima staranje smisel le, če se ohranja kvaliteta življenja. V to usmerjamo raziskave,” dodaja Zavrtanik.
Prav to bi radi ugotovili v centru: kateri so kritični mejniki staranja in kateri so dejavniki, s katerimi bi lahko pomagali zagotoviti “življenja vredno” starost prebivalcev.
“S povezavo modernih tehnologij v biomedicini, nanomaterialih in inženiringu bi radi razvili nove rešitve za izboljšavo kakovosti procesa staranja,” opisuje Dominkova. In kako naj bi to dosegli? “Osredotočamo se na biološke procese, povezane s prehodom med normalnim in patološkim stanjem. Večina raziskav se ukvarja z ugotavljanjem vzrokov nastanka degenerativnih bolezni med staranjem, kot sta Parkinsonova ali Alzhaimerejeva bolezen, in patološkimi spremembami, povezanimi z bolečino. Razviti poskušamo nove terapevtske pristope za lajšanje bolečine,” pojasnjuje. Z biomedicinskim inženiringom med drugim poskušajo, preprosto povedano, iz celic narediti tkivo, s katerim bi lahko zdravili bolezni. Samo s celicami se jih namreč ne da.
Ker delujejo ravno v vinorodni Vipavski dolini, so našli tudi nišo, ki pri sorodnih institucijah ni običajna. V sodelovanju s centrom za raziskave vina raziskujejo, na primer, pozitiven vpliv vina na staranje.
“Prehrana ima na telo dobre in slabe posledice. Zato odkrivamo, na primer, substance v vinu, ki pomagajo lajšati procese staranja. Tu so antioksidanti, pa še ogromno drugih substanc, ki lahko upočasnijo negativne spremembe za telo,” vodja centra poudari eno od področij preučevanja.
MITJA MARUSSIG