V Vipavski dolini bi lahko pridelali več kakovostne pšenice

Goriška
, posodobljeno:

V Vipavski dolini so pred leti že pridelali več kot 1000 ton pšenice, zato obstajajo realne možnosti, da bi bilo tako tudi v prihodnje.

V Vipavski dolini so pred leti že pridelali več kot 1000 ton pšenice
V Vipavski dolini so pred leti že pridelali več kot 1000 ton pšenice

AJDOVŠČINA> Spodbuda so predvsem vse višje cene hrane in s tem odkupne cene pridelkov, tudi Mlinotest bo pridelovalcem pomagal do večjih zasejanih površin, je zagotovil predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj.

V Mlinotestu so že v lanskem letu začeli z akcijo, v kateri so pridelovalcem pšenice ponudili kakovostno seme, ob podpisu pogodbe s pridelovalci pa se tudi obvezali, da bodo odkupili vso pridelano pšenico in jo plačali po nekoliko višjih cenah od dogovorjenih v Sloveniji. Tak ukrep se je pokazal za dobrega, je na današnjem posvetu v Ajdovščini poudaril Nabergoj, zato bodo z njim nadaljevali tudi letošnje leto.

Mlinotest je kmetom ponudil do 210 evrov za tono pšenice

“Vipavska dolina kot taka izgublja vso kmetijsko pridelavo, zato je ta naša akcija tudi neka oblika pomoči tem krajem,” je dejal Nabergoj. Letos so pridelovalcem ponudili med 190 in 210 evri za tono pšenice, tudi s kakovostjo so v Mlinotestu zadovoljni.

Akcijo bodo razširili na območje celotne Primorske in Postojnske, zato računajo, da bodo prihodnje leto že lahko odkupili od 1000 do 1500 ton domače pšenice.

Letos so odkupili 400 ton pšenice

Letošnje poletje so odkupili 400 ton pšenice, kar predstavlja petino potrebnih surovin v Mlinotestu. Kljub temu pa je to še enkrat več od lanskega odkupa, zato je Nabergoj prepričan, da so na dobri poti k večji pridelavi te poljščine v Vipavski dolini.

Specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Nova Gorica Anka Poženel je povedala, da so pridelovalci predvsem iz spodnjega dela Vipavske doline del pridelka prodali preko državne meje v Italijo, ker so jih k temu zavezovale podpisane pogodbe izpred nekaj let, del pridelka pa je zagotovo ostal po kaščah za krmo živine. “S podobnimi spodbudami bi lastnike kmetijskih zemljišč prepričali, da bi posejali večje količine pšenice, predvsem pa bi ponovno obdelali tiste površine, kjer so že pred leti opustili kmetijsko proizvodnjo v dolini. S takimi spodbudami se bo hrano ponovno izplačalo pridelovati,” je poudarila Poženelova.

STA