V zelenjavi je na stotine delovnih mest
Zakaj morajo naši otroci jesti staro in gnilo sadje namesto svežega domačega, je bilo le eno od provokativnih vprašanj na regijskem posvetu zadružnikov severne in južne Primorske in Notranjske regije. Zadružništvo ponuja še veliko rezerv, ki jih bo treba aktivirati z notranjo reorganizacijo in ustrezno kmetijsko politiko.
TOLMIN > Kot primer najboljše slovenske prakse izstopa Kmetijska zadruga Tolmin z verigo od proizvajalca in predelave do trgovine.
“Če hočemo v teh kriznih časih ohraniti kmetijstvo, se moramo zadruge povezovati, da bomo lahko konkurirali poceni hrani iz tujine. Prednost dajmo slovenski hrani, zunaj kupujmo, česar nimamo. Sicer bodo naše kmetije propadle,“ je predsednica koprske Kmetijske zadruge Agraria Jožica Bolčič s svojim opozorilom požela aplavz številnih članov upravnih in nadzornih odborov zadrug in zaposlenih v njih, ki so se v četrtek zbrali na posvetu. Skupaj z ostalimi se je spraševala, zakaj morajo otroci v 700 šolah in 600 vrtcih jesti tuje sadje, in ne domačega.
Nizka cena pred kakovostjo
Odgovor med drugim tiči v obveznih javnih razpisih, ki so pred dvema desetletjema odstranili domače dobavitelje, saj so v ospredje postavljali čim nižjo ceno.
Kot pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk, se od leta 2008 glede tega vendarle obrača na bolje, saj v ospredje prihajata tudi kriterija bližine in kakovosti hrane. Podobno je z zelenjavo, ki je več kot polovico kupimo v tujini. Ob tem pa skozi okno mečemo več sto ali celo tisoč delovnih mest, ki jih ponuja pridelava domače zelenjave.
Zadružna zveza Slovenije povezuje 76 zadrug z 2913 zaposlenimi in 15.850 člani, ki skupno ustvarijo 640 milijonov evrov prihodkov. Devet zadrug na severnem in južnem Primorskem in Notranjskem pa je leta 2010 zaposlovalo 392 ljudi in povezovalo 2043 članov. Ustvarile so 50 milijonov evrov prometa.
Zadruge bi lahko prekašale Mercator
Ena izmed možnosti, da bi slovensko zelenjavo in ostalo hrano spravili na trg, je v povezovanju zadrug, kakršno načrtujeta Kmetijski zadrugi Tolmin in Agraria. Tolminci bodo Agrariine trgovine zalagali z mlekom, sirom in drugimi mlečnimi izdelki iz Mlekarne Planika in s suhomesnatimi izdelki iz lani ustanovljene Alpije, Agraria pa bo svoje pridelke prispevala v mrežo trgovin tolminske Kmetijske zadruge, ki je razpredena po celem Posočju. Po mnenju poznavalcev bi lahko slovenske zadruge s svojimi trgovinami (vseh je že 360) sčasoma prekašale Mercator. Kot prvi primer se obeta velik trgovski center s slovenskimi kmetijskimi pridelki pri Domžalah.
Z vini na tuje
Da je znotraj zadružništva še veliko rezerv, je prepričan koordinator za severno Primorsko v Zadružni zvezi in direktor Vinske kleti Goriška Brda Silvan Peršolja.
“Zdaj je priložnost za povezovanje vinarjev. Le skupaj bomo vino lahko tržili na tujem. Korak naprej smo naredili s skupno promocijo, ki jo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira.” Kot pravi, je v vinarstvu marsikaj sistemsko narobe, kar se jasno odraža z zapiranjem kleti. Meni, da je bilo ministrstvo z zavzemanjem za poenotenje panog, s podporo kmetom v pogajanjih s trgovci in pri koriščenju denarja EU v preteklosti kar uspešno.
Obliž na birokratsko rano
Birokracija duši kmetijsko panogo, dodatno jo v primerjavi s tujino veliko bolj mučijo z nadzorom. Predstavniki ministrstva obljubljajo poenostavitve, ki pa bodo zgolj obliž na rano. Janja Kokolj Prošek z ministrstva je napovedala nadaljevanje pomoči za razvoj podeželja, za promocijo, izobraževanje, spodbujanje tako imenovanih kratkih verig in proizvodnjo domače hrane.
NEVA BLAZETIČ