Varovanje v soglasju z ljudmi
Idrija je gostila drugo srečanje partnerjev iz jugovzhodne Evrope in vodilno partnerko Furlanijo - Julijsko krajino, ki nameravajo v okviru projekta Cherplan pridobiti okolju in ljudem prijazen model upravljanja s kulturno dediščino bogatih območij v JV Evropi.
IDRIJA> V Idriji, kot pilotnem območju, naj bi ga čim prej preizkusili tudi v praksi.
Vodilni sodelavci projekta Cherplan so v okviru srečanja številnih partnerjev v Idriji, namen projekta predstavili javnosti. Ob letu naj bi jugovzhodni Evropi ponudili model upravljanja območij kulturne dediščine, s poudarkom na okoljski infrastrukturi in načrtovanju.
Nad navzkrižje interesov
Vodja projekta Serena Cutrano (Gorica) je povedala, da bodo skušali z modelom upravljanja preseči probleme, na katere običajno trčijo v okoljih, ki so bogata z zaščiteno kulturno dediščino. “Upamo, da bo deseterica partnerjev našla tenkočutno ravnovesje med pomembnostjo zaščite dediščine, ekonomskim, zlasti turističnim razvojem, okoljem in potrebami ljudi. Upamo na visoko uporabno vrednost projekta,” je poudarila Cutranova.
Partnerjem - ob vodilni deželi Furlaniji in Julijski Krajini, Idriji, Hallstattu in Zahodni Grčiji z raziskovalnimi inštituti iz vseh štirih, še ministrstva za kulturo Makedonije, Črne gore, Albanije in Unescom kot opazovalcem - bo z dobrima dvema milijonoma evrov stal ob strani evropski sklad za regionalni razvoj.
Trajnostno upravljanje za različna okolja
Projekt združuje zelo raznolike partnerje, ki naj bi z novim modelom upravljanja tudi reševali različne probleme. Avstrijski Halstatt denimo preobremenjenost z obiskovalci, Idrija pa naj bi z mehko zasnovanim razvojem potešila željo po večjem številu turistov. “Pripraviti želimo sodoben načrt upravljanja, katerega pomemben del bo okoljsko planiranje in notranji menedžment upravljanja s tveganji,” je povedala idrijska članica vodilnega odbora Maja Majnik.
“Pripravili bomo različne koncepte okoljskega, gospodarskega in socialnega planiranja, s katerimi bomo skušali odgovoriti na lokalne probleme prebivalstva. V ospredju bo revitalizacija mestnih središč, “ je povedal dr. Janez Nared iz geografskega inštituta ZRC SAZU.
V Idriji se bodo naslonili na inovativno strategijo trajnostnega razvoja, ki jo je pripravil ta inštitut in na potrebe ljudi. Ob pripravi strategije so namreč o razvojnih pričakovanjih z anketami povprašali vsa idrijska gospodinjstva in pridobili odgovore dobre desetine.
Sočasno z Idrijo je v podoben projekt Sy-COULTour oziroma Sinergije kulturnih vrednot in turizma, vključeno tudi podeželje. Ob idrijskem v njem sodelujeta še jeseniško in zasavsko podeželje, kot je povedala dr. Mateja Šmid Hribar iz geografskega inštituta. Slednji je vodilni partner v projektu, ki ga z okrog dvema milijonoma evrov sofinancira program EU za transnacionalno sodelovanje v JV Evropi.
SD