Več bo subvencij, bolj bo čisto

TOLMIN, AJDOVŠČINA > “S pomočjo denarja EU gradimo čistilno napravo s komunalnim omrežjem in vodovodom na Kamnem ob Soči. V prihodnje pa bodo pri prečiščevanju imela prednost naselja Modrejce ob mostarskem jezeru, Čiginj in Kozaršče, Kneža ob Bači, Volarje ob Soči in Žabče,” pojasnjuje v občinski upravi odgovoren za okolje in prostor Miran Drole.

Študijo o tem, kje vse bi morali prečiščevati, graditi čistilne naprave oziroma naselja priključiti na obstoječe, so izdelali že pred časom. Če bodo v Sloveniji prezahteven pravilnik spremenili, se bo Občina Tolmin prilagodila. “Omenjena naselja pa bomo komunalno v vsakem primeru uredili,” dodaja Drole.

Modrejce imajo prednost

Letos naj bi začeli reševati komunalno problematiko Žabč nad Tolminko. Nameravali so prenoviti celotno komunalno omrežje in odplake usmeriti na čistilno napravo v Tolminu. Gradnjo povezovalnega cevovoda so načrtovali letos. Zanj naj bi odšteli 230.000 evrov.

Na predlog svetnikov bo občina spremenila načrte. Bolj nujno je prečiščevanje naselja Modrejce, ki odplake spušča v jezero, so odločili. Ker so projekti pripravljeni, bodo letos začeli s prenovo. Naložbo s priklopom naselja na čistilno napravo Most na Soči naj bi dokončali v dveh letih. V Modrejce se seli ves denar, ki so ga načrtovali za Žabče - letos 230.000, med letoma 2016 in 2017 pa še 350.000 evrov.

Direktor Komunale Berti Rutar ne ve, zakaj je prišlo do spremembe, poudarja pa, da je po njegovem mnenju prečiščevanje odpadnih voda enako pomembno v Žabčah, Modrejcah, Čiginju in Kozarščah. “Čiginj in Kozaršče bi priključili na čistilno napravo Volče. Načrtujemo njeno prenovo in povečanje zmogljivosti. Naložba je nujna, ker moramo zadostiti strožjim zahtevam, ki veljajo za kopalne vode. Ko smo napravo gradili, Soča na tem območju še ni bila uvrščena mednje.”

Smiselna se mu zdi tudi povezava Žabč na tolminsko čistilno napravo: “V prihodnje bo smiselno presojati, kaj je za določeno naselje najbolj racionalno: gradnja čistilnih naprav, priklopi na obstoječe naprave ali male čistilne naprave s sofinanciranjem občine. Na Volarjih, kjer imajo dober vodovod in še kar urejeno kanalizacijsko omrežje, bi morda bile bolj racionalne male čistilne naprave.”

Ajdovci so v predlog rebalansa za letošnje leto vključili dodaten denar za dokončanje kanalizacije v Budanjah, Dolgi Poljani in Velikih Žabljah. V štiriletni plan naložb so umestili gradnjo kanalizacije v Malih Žabljah, Dobravljah, Stomažu in v zaselkih Pikči, Kozja para, Brod, Čohi, Slokarji in Gorenje. Načrtujejo tudi celovito komunalno ureditev starega mestnega jedra Ajdovščine.

V Ajdovščini delijo subvencije

Prav za to rešitev so se letos odločili v ajdovski občini, ki je objavila razpis za dodelitev subvencij za gradnjo malih čistilnih naprav. Odprt je do konca novembra, na voljo je 30.000 evrov. Prve vloge bodo odpirali v petek.

Za subvencijo lahko zaprosijo lastniki hiš na Predmeji, v Otlici, Žagoliču Višnjah, Hrušici, Zavinu, na Vrtovčah, v Skriljah, Tevčah in na Ravnah. S potrdilom občinske uprave pa tudi lastniki iz drugih naselij, ki se ne morejo priključiti na obstoječe omrežje.

“Odziv občanov na naš razpis je zelo pozitiven, doslej smo prejeli osem vlog, glede na telefonsko povpraševanje do petka pričakujemo še dodatne,” je pojasnila vodja oddelka za investicije, gospodarstvo in gospodarske javne službe Alenka Čadež Kobol.

Odpadne vode v tolminski občini bo treba prečiščevati še na Koritnici, Kneži, Slapu ob Idrijci, Idriji pri Bači, Modrejcah, Kozarščah, Čiginju, Selu pri Volčah, Prapetnem, Volarjih, Doljah in Žabčah.

Naj se sosedi povežejo

Višina subvencije znaša največ tisoč evrov za enostanovanjsko stavbo oziroma največ 1500 evrov za večstanovanjsko. Če bo naprava služila več stanovanjskim objektom različnih lastnikov, bo znesek subvencije največ 2000 evrov za napravo. Občani se lahko odločijo za različne tehnološke rešitve, ki pa morajo ustrezati uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

V javnem podjetju KSD Ajdovščina občanom pred odločitvijo svetujejo. “Če hočemo, da bo mala čistilna naprava učinkovita, mora biti ravno prav zmogljiva. Lastnik mora skrbeti za pravilno uporabo in jo redno vzdrževati. To seveda prinaša določene stroške. Zato je smiselno, da bi se več sosedov odločilo za skupno napravo,” pravi direktor Egon Stopar. KSD v ajdovski in vipavski občini upravlja 35 malih čistilnih naprav. Stopar ocenjuje, da jih je še približno enkrat toliko v zasebni lasti.

NEVA BLAZETIČ

ALENKA TRATNIK