Več zdrave hrane v šole

Goriška
, posodobljeno:

Na tretjem prazniku socialnega podjetništva so v Zeliščnem centru v Grgarskih Ravnah predstavili primere socialnega podjetništva v regiji in priložnosti za nove izzive.

V Grgarskih Ravnah so se pogovarjali o priložnostih v socialnem podjetništvu v regiji
V Grgarskih Ravnah so se pogovarjali o priložnostih v socialnem podjetništvu v regiji Alenka Ožbot

GRGARSKE RAVNE > “Praznik je namenjen vsem, ki smo predani socialnemu podjetništvu, ki na tem področju orjemo ledino in razvijamo svoje socialno podjetniške zgodbe in dejavnosti, pa tudi tistim, ki jih vključujemo v svoje dejavnosti, in podpornemu okolju, kot so občine, razvojne agencije, krajevne skupnosti ...” je razložila Liljana Brajlih iz zavoda Potencial - Inštitut za revitalizacijo podeželja. Ta skupaj s partnerji konzorcija - Fundacijo BiT planota, zavodom GOST na Planoti in Šolskim centrom Nova Gorica od pomladi skrbi, da zeliščni center v Grgarskih Ravnah dobiva vsebino.

Zavod Potencial, ki se povezuje s kmeti, da bi njihove pridelke in izdelke ponujal tako na tržnicah kot v javnih ustanovah, se je v zadnjem letu osredotočil na projekt pravične trgovine - Moja Štacuna. V okviru projekta 16 slovenskih šol oskrbujejo z domačim sadjem in zelenjavo in sodelujejo s 40 kmeti. “Lani smo že decembra odkupili vse hruške po Vipavski dolini, spraznili smo hladilnice. Vozili smo jabolka, hruške, kaki, korenje, krompir, ekološke orehe, jagode, češnje ...” pojasnjuje Brajlihova, ki si želi, da bi letos v projekt vključili še več šol. V Grgarskih Ravnah pa so se z udeleženci pogovarjali, kako bi Moja štacuna prihodnje leto lahko zaživela kot novo socialno podjetje (ali zadruga), ki bi bilo neodvisno od subvencij in bi s prodajo ustvarilo dovolj prihodkov za uspešno poslovanje.

V Zeliščnem centru se sicer zadnje čase precej dogaja, dnevno je tam približno deset ljudi iz omenjenega konzorcija. Nekateri skrbijo za zeliščne vrtove, drugi za kuhinjo, tretji za prodajalno, četrti za dogodke, domačini pa tam sušijo zelišča.

Na festivalu so za predstavnike krajevnih skupnosti na Trnovski in Banjški planoti ter grgarski in čepovanski dolini ter za nevladne organizacije organizirali okroglo mizo. “Želimo, da nam pridejo povedat, kakšna pričakovanja in potrebe imajo v zvezi s tem centrom, kakšne vsebine naj mi razvijamo in kakšna sodelovanja lahko vzpostavimo,” poudarja Brajlihova.

ALENKA OŽBOT