Večstoletna zgodba je izziv
V projektu izboljševanja konservatorskih praks za arhitekturno dediščino PratiCons sta se najprej povezali videmska in novogoriška univerza. Občina Idrija se je s spomeniško etnološko kmetijo Šturmajce pridružila, da bi strokovnjaki teoretična spoznanja in napotke preizkusili v praksi. Kmetijo bi obnovili, da ji bo občina lahko vdihnila novo življenje.
KANOMLJA > V Šturmajcah, hiši spomeniške kmetije, ki so jo postavili leta 1335, so partnerji projekta PratiCons - prakse konservatorstva arhitekturne dediščine - iz Vidma, Nove Gorice in Idrije projekt predstavili potencialnim lokalnim obnoviteljem. Želja je, da bi vzorčno kmetijo obnovili lokalni obrtniki, restavratorji in konservatorji. Univerzi pa naj bi spoznanja dali v uporabo celotnemu območju Goriške in Furlanije - Julijske krajine (FJk).
Boljša obnova hiš z dodano vrednostjo
“Naš cilj je poiskati najboljše prakse in tehnike konservatorstva stavbne dediščine na podeželju. Gre za pridobivanje znanj in razširitev spoznanj za pripravo priročnika z opisom poteka postopkov restavriranja za vse hiše z dodano vrednostjo. Zato bomo vse tovrstne zgradbe popisali. Končni cilj je izboljšanje pristopa k obnovi na celotnem teritoriju Goriške in FJK,” je povedala dr. Alessandra Biasi iz videmske univerze.
Partnerja je našla v novogoriški univerzi oziroma njenem podiplomskem programu Ekonomike in tehnike konservatorstva in v Upravi arhitekturnih in krajinskih spomenikov FJK. Vsi so soglašali z občino Idrija, da je kmetija Šturmajce kot nalašč za vzorčno obnovo z lokalnimi tradicionalnimi materiali in restavratorji. Ob priročniku je cilj PratiCons tudi priprava modela za certificiranje za tradicionalno restavratorstvo in konservatorstvo.
Šturmajce so čakale in dočakale
Šturmajce iz 14. stoletja, leta 1792 povečane, so mogočna kmetija. Nekdaj je merila več kot sto hektarov, še pred prvo vojno jo je obdelovalo 70 ljudi. Ob glavni hiši, ki je ob gospodarjevi nastanila še dve družini, so preostale živele v štirih, sedaj podrtih hišah. Tudi zemljank, mlina, pajštve ni več, pač pa je ob hiši s petimi freskami (leta 1802 jih je naslikal Frančišek Kobau) ohranjena kašča, streljaj stran pa kozolec in hlev.
Slednja uporabljata donedavna lastnika Julij in Milka Petrič, ki sta po potresu leta 1976 zgradila nov dom, a starega vseskozi vzdrževala in moledovala, naj ga obnovijo. Ko je pred šestimi leti poprijelo še vaško turistično kulturno društvo in staro hišo skupaj z lastnikoma začelo oživljati, je pristopila občina. Etnološko domačijo, ki je že od leta 1968 zaščitena kot prvovrsten spomenik, je namenila učnemu središču Geoparka.
“Kmetija je na mene naredila velik vtis že ob prvem obisku. Zaradi krajine, v kateri so generacije stoletja trajnostno gospodarile, svoje zgodbe, fresk, ki dokazujejo, da so imeli kmetje od nekdaj radi lepe stvari in tudi skrivnostnosti njenega spreminjanja skozi čas,“ je ob novici, da je občina kmetijo pravkar odkupila, povedala direktorica občinske uprave Mojca Remškar Planinc. Direktorica razvojne agencije ICRA Jožica Lazar je obljubila, da bodo poskrbeli za nabor obrtnikov in podjetij, ki bi bili kos obnovi. ”Poiskali bomo tudi najboljše vsebine za življenje kmetije po obnovi. Možnosti zaposlovanja, ki gradi na tradiciji, je dragocena za tukajšnje ljudi in nas, ki veliko moči vlagamo v razvoj podeželja,” je dodala Lazarjeva.
“Italija zelo dobro skrbi za kulturno dediščino. Prenos znanj med FJK in Goriško s podobno arhitekturo je pomemben. Ljubo mi je slišati, da bo kmetija trajnostno oživljena. Vedeti pa moramo, da imamo opraviti s spomenikom in vzorčno obnovo, zato moramo biti zelo pedantni, da bomo obnovitvene tehnologije za trajnostni razvoj lahko ponudili celotnemu območju in morda vplivali celo na spremembo zakonodaje,” je zaključila Maria Picchione iz Uprave spomenikov dežele Furlanije - Julijske krajine.
Če bo vse teklo po načrtu, bodo spomladi na Šturmajcah najprej restavrirali freske, potem stene in okna. Za popolno obnovo denarja v tem projektu čezmejnega sodelovanja ne bo. Občina, opremljena z znanji in načrtovanimi priročniki, pa se bo laže podala v projekt za nadaljevanje lepe trajnostne zgodbe.
SAŠA DRAGOŠ
