Veliko jih je, a kje so?
Občina Idrija je minuli teden na gostinsko brunarico letnega kopališča Lajšt namestila defibrilator za oživljanje srca. V občini jih je več kot deset, v Sloveniji menda okrog 1500. A kdo ve, kje in v kakšnem stanju so?
IDRIJSKA BELA > Letno kopališče Lajšt je minuli teden dobilo avtomatski eksterni defibrilator (AED). Ekipa območnega Rdečega križa je pridobitev pospremila s tečajem oživljanja.
Kopališču, ki ni povsem urejeno in nima niti reševalca iz vode, je napravo AED kupila njegova lastnica - Občina Idrija. Nameščen je na gostinski brunarici. Oskrbnikom kopališča se je na tečaju oživljanja, ki ga je za območni RK vodila sodelavka, zdravnica Darja Menard skupaj z ekipo prve pomoči, pridružila še peščica krajanov Idrijske Bele. Vas se je tako pridružila večini sorodnih odmaknjenih krajev po občini, ki tovrstne naprave (največkrat v gasilnih domovih in bolj izpostavljenih stavbah po vaseh) že imajo. Nameščene so tudi v večini podjetij in javnih zavodov. Kje vse, pa ve le malokdo. Prav tako se ne ve niti, v kakšnem stanju so te naprave.
Namestitev vsake res pospremijo s tečaji oživljanja. Zdravstveni dom Idrija se je pred leti v akciji Srcu prijazni občini Idrija in Cerkno z nameščanjem AED in tečaji še posebej potrudil. Tudi na vsakoletnem Dnevu zdravja pripravi usposabljanje za ravnanje z napravo. Domačini torej zanje vedo. Obiskovalci teh krajev pa ne. A tudi domačini za sosednji AED ne vedo več. Pet vprašanih je znalo našteti največ štiri nameščene AED v občini Idrija.
Podobno velja za vso Slovenijo. Nenačrtno nameščanje in vzdrževanje naprav AED je prepuščeno lokalnim skupnostim, zavodom, družbam in zainteresiranim donatorjem. Pokritost Slovenije z AED je zato neenakomerna in enotne oznake zanje nimamo.
Študentje medicine so leta 2012 samoiniciativno aparate AED popisali (tedaj jih je bilo v državi nekaj čez 300) in vzpostavili spletno bazo podatkov. Sedaj jih je na spletni platformi iHelp 1443.
Platforma, tudi za občino Idrija, je pomanjkljiva. Zato sočasno poudarja: “Zemljevid ni primeren za iskanje AED v trenutku srčnega zastoja.” Tedaj gre pač za sekunde.
Z dve leti starim pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči je ministrstvo za zdravje sicer predvidelo vzpostavitev učinkovite baze podatkov. S pomočjo zdravstvenih delavcev naj bi jo naj bi jo dopolnjevali letno.
Ker popolne evidence še ni, za boljše informiranje lahko poskrbijo le občine. Idrija, ki ima do konca leta namen kupiti in namestiti še nekaj naprav za oživljanje, bo to storila s pomočjo RK in Zdravstvenega doma Idrija.
SAŠA DRAGOŠ