“Veliko smo zgradili, toda ne brezplačno!”
Po lanskoletnem začasnem zaprtju denarne pipe za obnovo po potresu leta 2004 je letos bolje. Država namenja Posočju 4 milijone evrov, toda za dokončanje do leta 2018 bi potrebovali še okoli 8,5 milijona. Trenutno je v Posočju odprtih 21 gradbišč, izseljenih je sedem posameznikov oziroma družin. Številni še kolebajo, ali naj obnavljajo, glede na to, da morajo prispevati tudi lasten denar.
POSOČJE >V Čezsoči na rušenje in nadomestno gradnjo čakajo še tri zadnje družine. “V Čezsoči, ki jo je potres leta 2004 najbolj razmajal, so na novo zgradili 20 hiš. Še tri zadnje družine čakamo na rušenje in novogradnjo. Nekateri se za obnovo ne odločajo, ker nimajo potomcev ali denarja,” je skozi vas preštevala lastnica gostišča Vančar Danica Komac. Skupaj s soprogom Antonom, s sorodnico Marijo Komac, ki živi v isti hiši, toda v ločenem stanovanju, in z družino Reneja Čopija, imajo vse pripravljeno za rušitev razmajanih domov in za novogradnjo.
Trikrat bodo gradili
“Skupaj s soprogom in Marijo smo soglašali, da nas uvrstijo na konec seznama, ker sva z možem zelo obremenjena s posojili, povezanimi z novogradnjo v potresu leta 1998 razmajanega objekta s turističnimi sobami in na novo zgrajenega gostišča ki ga je uničil potres leta 2004. Zdaj se veselimo novega doma. Skupaj z Marijo smo se odločili za manjši objekt s stanovanji v pritličju in mansardo. Na naši strani bo v njej živela moja hči z družino,” pravi Danica, ki na začetek gradnje upa prihodnje leto.
Spominja se, da je obnova po potresu leta 1998 po začetnih zapletih hitro stekla: “Po potresu leta 2004 pa je šlo naprej bolj po polžje, ker je vmes zmanjkovalo denarja. Številni so v stiskah in negotovosti čakali. Sebe ne bom izpostavljala, ker smo veliko naredili, vendar smo tudi veliko sami vložili. Ker smo se odločili za večje turistične objekte v dobro turizma v Čezsoči in na Bovškem, smo globoko v posojilih, okoli 5000 evrov mesečno. Poslovanje kljub slabim zimam na srečo pokriva letno obremenitev s posojili okoli 60.000,” pove Danica, ki hkrati dodaja, da vse to zmorejo, ker se se zelo natančno preračunali in imajo skromne zasebne potrebe. Kot pravi, se brez potresa za tako velike naložbe ne bi odločili. “Okoliščine z državno pomočjo vred so nas spodbudile. Vlagamo za naše potomce in za turizem.”
Trikrat razmajana hiša
Rene Čopi je lani ob zaustavitvi del povedal, da je bila njihova hiša trikrat poškodovana. Obnavljali so jo po potresu leta 1976 in leta 1998. Po potresu leta 2004 je bila spet razmajana. Po desetih letih prošenj je dosegel, da bodo hišo porušili in na novo zgradili kot stanovanjsko poslovni objekt, saj naj bi imel v njej tudi umetniško delavnico. Od tega družina živi. Z rušenjem naj bi začeli v kratkem. Zdaj ima ves material za delo panjskih končnic natrpan v začasnem prostoru. Njegovo poslovanje je oteženo.
Sta pa vselitev v hišo dočakala Nevenka in Ivo Kravanja iz Čezsoče, ki so jima lani zgradili temelje nadomestne hiše, potem pa odšli. Z dodatno odobrenim denarjem sta lani dočakala nadaljevanje del. V Bovcu še vedno čakata Ada Babič s soprogom in ostarela Ema Mavrič. Vselili naj bi se v stanovanja nad trgovino Kmetijske zadruge. Razseljeni so od leta 1998. Neverjetno potrpežljivi so, ne jamrajo, upajo pa na svoj dom.
Čim več naj se jih odloči za obnovo
Vodja državne tehnične pisarne (DTP) Mitja Pekeč pravi, da ni enostavno povedati, koliko denarja bo še šlo za obnovo, ker ni mogoče napovedati, koliko ljudi se bo še odločilo zanjo. “Mnogi se ne odločajo. Naša naloga je, da se z njimi pogovarjamo, poskušamo najti izhode iz morebitnih lastniških in drugih zapletov in da jih spodbujamo, da obnovijo. Poznamo vse, ki so do obnove z državnim denarjem upravičeni.” Kot pravi, pa se bodo morali prav kmalu odločiti, saj bi prihodnje leto morali začeti s postopki, ker sicer do leta 2018 ne bodo končali. Pekeč si zelo prizadeva, da bi rešili čim več primerov. V tem okviru bo danes Bovško obiskala pristojna ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in si od blizu pogledala stanje na terenu z vsemi konkretnimi osebnimi zgodbami vred.
Kot pravijo na ministrstvu, je v postopku urejanja pogojev za obnovo, v projektiranju in urejanju financiranja še okoli 80 stavb. “Za te objekte se predvideva, da bodo obnovljeni. Le manjši del teh stavb je namenjenih bivanju. Gre predvsem za poslovne in spomeniško zavarovane stavbe,“ sporočajo z ministrstva.
NEVA BLAZETIČ
