Vinarji iz Veneta ogrožajo rebulo?

BRDA > Peneče vino znamke Prosecco DOC je v zadnjih letih doživelo velik uspeh, zaradi rastočega povpraševanja se je veliko vinarskih podjetij iz Veneta odločilo, da bo trte za proizvodnjo prosecca gojilo v deželi Furlaniji Julijski krajni (FJK). V tej deželi je tako temu namenjenih 3700 hektarjev, kar pomeni več kot 500.000 litrov letne proizvodnje.

Ta količina še vedno ne zadošča povpraševanju, zato se govori, da naj bi se dežela Veneto pogajala za najetje 1000 novih hektarjev vinogradniške površine v FJK, na katerih bi uspevala glera, ki bi jo nato uporabljali za proizvodnjo vina znamke Prosecco DOC.

Vinarji iz Veneta z rebulo?

V pogajanja naj bi vključili tudi ustanovitev nove čezmejne zaščitne oznake DOC (kontrolirana oznaka porekla) za sivi pinot. Možno pa bi bilo tudi, da bi vinarji iz Veneta začeli proizvajali rebulo, predvsem penečo. Ni izključeno, da bi se v prihodnosti odločili za proizvodnjo mirnega vina, pridelanega iz te sorte, poroča časnik.

Rebula je avtohtona sorta grozdja v FJK krajini. Najbolj uspeva na gričevnatih področjih, v FJK pa je zaščiteno z zaščitno oznako IGT. Spletni portal slowfood.it piše o prodajalni sadik rebule v kraju Rauscedo, ki ne uspe zadostiti velikemu povpraševanju iz Veneta in iz nižinskih območij dežele FJK. Čeprav gre za zdaj le za hipoteze, pa so briški proizvajalci rebule zaskrbljeni, saj bi bile posledice katastrofalne.

Poceni rebula v veleblagovnicah?

“Na našem območju smo v prepoznavnost rebule veliko vložili, saj marsikdo pred desetimi leti tega vina sploh ni poznal, danes pa je pravi prepoznavni znak naše dežele. Vsekakor je rebula premalo zaščitena,” je za časnik povedal Silvan Primosig iz podjetja Primosic z Oslavja. “Za zdaj v Venetu naj ne bi imeli nasadov rebule, govorice, ki se širijo, pa so seveda zaskrbljujoče,” dodaja.

“Naravni 'habitat' rebule je na gričevnatih območjih, kjer so stroški pridelovanja mnogo višji, količina pa je manjša. V Venetu bi radi rebulo gojili v nižini, tudi v naših krajih pa opažam, da se vse več ljudi odloča za sajenje rebule. Tako tvegamo, da bomo v veleblagovnicah našli steklenice po izredno nizki ceni: sploh ne bomo mogli biti konkurenčni, višji kakovosti navkljub. Nevarnost, da bi nekaj takega doživeli, je realna, tako da smo upravičeno zaskrbljeni,” je dejal Silvan Primosig. O dodatni zaščiti rebule že razmišljajo, med možnostmi je tudi čezmejna skupna rebula s proizvajalci v Sloveniji, piše časnik.

Spletno uredništvo