Vipavce doslej reševala jutranja rosa

VIPAVSKA DOLINA > Pridelovalci v zgornji Vipavski dolini so se zadnje dni še tolažili z jutranjo roso. Manj skrbi imajo tisti, ki imajo urejene namakalne sisteme, ostali pa se ozirajo proti nebu. “Doslej je še šlo, zdaj pa ne vem, kako bo. Breskve bi morali namakati, zdaj hitimo pobirat bučke, kumare, paradižnik, stročji fižol. Zgodnji radič se je lepo prijel, poznejši posevki so že problem. Če še nekaj dni ne bo dežja, se bo začela sušiti tudi koruza. Pa tako lepo je kazalo,” je zaskrbljen pridelovalec Bojan Ušaj iz Vrtovina, ki zelenjavo prodaja tudi na ajdovski tržnici.

Visoke temperature in suša ne obetajo nič dobrega, se strinja tudi kmetijski svetovalec Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Rajko Črv. “Vegetacija je sicer še zelena, pojavljajo se že razpoke, posevki na robovih njiv se zapirajo in rumenijo. Breskve dozorevajo in pri teh temperaturah je vode v tleh premalo, zato je namakanje nujno. Koruza je v fazi svilanja, ko se oblikuje zrnje in če v kratkem ne bo dežja, bodo storži brez zrnja. Krompir je prvo sušo doživel že v začetku junija. Kdor že tedaj ni namakal, je zdaj ob del pridelka. Če se bo suša nadaljevala, bo prizadeta tudi vinska trta, vprašljiv je tretji odkos travinja. Vrtnine pa so že celo sezono na udaru, saj imamo že tretje obdobje suše letos,” opozarja Črv. Pridelovalci in strokovnjaki so si ob tem enotni v mnenju, da v Vipavski dolini in tudi širše na Primorskem intenzivna pridelava ni mogoča brez urejenega namakanja. “Vse suše v Sloveniji se začnejo na Primorskem, kjer imamo poleti najmanj padavin, najvišje temperature in stalno spremljavo vetrov, ki še dodatno izsušujejo tla. Če se bomo odločili, da bomo tu še kmetovali, ne bo šlo brez namakanja. A to je že druga zgodba,” dodaja Črv. ALENKA TRATNIK