Vipavci bijejo bitko s časom in z uredbo, da bi dobili kampus

NOVA GORICA, VIPAVA > Odločitev upravnega odbora Univerze v Novi Gorici, ki je aprila soglasno potrdil, da je lokacija v Vipavi primerna za gradnjo univerzitetnega kampusa, je vipavski občini prinesla izjemno priložnost, a ji je obenem naložila težko nalogo. Pogoj, da se univerza preseli v Vipavo, je namreč, da občina v šestih mesecih uredi namembnost zemljišč pod Pristanom, kjer bi gradili kampus. A to ne bo ravno preprosto.

Čeprav gre za zazidljiva zemljišča, sta dve kategorizirani kot “druge zelene površine”, eno pa kot delno kmetijsko zemljišče. Vse tri ležijo na poplavnem območju, v razredu majhne in srednje poplavne nevarnosti. Na Agenciji RS za okolje (Arso) imajo zaradi tega več zadržkov: menijo, da bi morala občina spremeniti občinski prostorski načrt, glavni oteževalni pogoj pa je poplavna nevarnost, zaradi katere tam ne bi smeli graditi.

Težave Vipavcev gredo na roko tistim, ki so prepričani, da univerza ne sme iz Nove Gorice. Župan Matej Arčon je prav zaradi dilem z zemljišči že ob odločitvi upravnega odbora univerze, da se bo kampus gradil v Vipavi, zatrdil: “Univerza se v Vipavo ne bo selila.” Če Vipavcem ne bo uspelo, bo gradnja kampusa v Novi Gorici spet postala aktualna. Mestna občina je namreč univerzi ponudila brezplačno stavbno pravico na travniku nasproti Perle. A tudi glede tega so mnenja deljena. Ideja, da bi kampus gradili tam, je po mnenju nekaterih nesmiselna, saj je elitno območje v centru mesta bolj primerno za druge vsebine, poleg tega bi morali graditi v višino, stavbe bi bile velike, na primer, kot Eda center. Da bi bilo smiselno graditi kampus na robu mesta, kjer so zemljišča cenejša, je pred časom dejal tudi rektor univerze Danilo Zavrtanik. “Smo odprti za nadaljnje pogovore z univerzo in tudi za iskanje drugih lokacij. Nimam nobenih težav, da bi se vrnili h Kornu,” je pred kratkim za PN zatrdil Arčon.

Strokovnjaki še iščejo rešitve

Tej omejitvi se je mogoče izogniti le, če občina izvede ustrezne omilitvene ukrepe. Čeprav je župan Ivan Princes pred časom zatrjeval, da zadržkov ni in da bodo hitro odpravili dileme, jih po treh mesecih zadržkov še vedno niso in posledično zemljišča še niso pripravljena za gradnjo univerzitetnega kampusa. Kot pravi, se je vse skupaj zavleklo zaradi uredbe iz leta 2011, ki določa, da se na zemljiščih, ki so poplavno območje srednje kategorije, ne sme graditi izobraževalnih ustanov. Del zemljišč, ki jih je ponudila občina, pa je na prav takšnih parcelah.

“Zadeve tečejo po dveh kanalih: angažirali smo skupino strokovnjakov, ki bo pripravila protipoplavne študije in ureditev obrežja reke Vipave in bo odgovorila na vse pomisleke Arsa. V tem smislu bo narejen tudi idejni načrt za kampus, z njim bomo nadaljevali postopke,” Princes pojasnjuje, kaj kanijo storiti, da bo območje primerno za gradnjo.

Kot dodaja, je tudi celovita presoja vplivov na okolje že narejena, sedaj pa iščejo način, kakšne omilitvene ukrepe zagotoviti. “To je v bistvu regulacija Vipave. Vodo, ki ob poplavah potencialno ogroža zemljišče, bo treba speljati na drugo lokacijo. V tem smislu bo rešitev iskala omenjena skupina. Če se bodo na Arsu z izbrano rešitvijo strinjali, ovir za kampus pravzaprav ne bo več,” potrjuje Princes. Ker je občina uvrščena v državni poplavni načrt, bo država v vsakem primeru reko Vipavo protipoplavno regulirala, a šele leta 2017 ali kasneje. Na to pa ne občina ne univerza ne moreta čakati.

Vsa zemljišča, na katerih naj bi gradili kampus, niso občinska. En del velike parcele je namreč še v rokah zasebnika. “Trudimo se, da čim prej dobimo vse papirje, nato pa bo zasebnik prodal zemljišče univerzi,” pojasnjuje Princes.

Avgusta projekti, septembra po soglasja

Časa Vipavcem zmanjkuje. Po dogovoru z univerzo morajo biti zemljišča pripravljena do sredine oktobra. “Zadali smo si cilj, da bomo vse projekte na mizo dobili do konca avgusta, septembra bi se začelo iskati soglasja,” pravi Princes, ki je optimist, da jim bo uspelo. In če jim ne bo? “Za uredbo, ki nam jo je zagodla, ob odločanju o kampusu nismo vedeli ne na občini ne na univerzi. Upam, da to razumejo tudi člani upravnega odbora univerze,” se Princes zaveda možnosti, da bi se zavleklo.

Vprašanje pa je, ali bodo v tem primeru na univerzi podaljšali roke. Tudi njim se namreč mudi, saj bi radi čim prej kandidirali na razpisih EU. Denarja za gradnjo kampusa namreč sami nimajo ...

MITJA MARUSSIG

Ivan Princes: “Vodo, ki ob poplavah potencialno ogroža zemljišče, bo treba speljati na drugo lokacijo. V tem smislu bo rešitev iskala omenjena skupina. Če se bodo na Arsu z izbrano rešitvijo strinjali, ovir za kampus ne bo več.” Boštjan Bensa