Vipavska trgatev je uspela

VIPAVA> Podobno kot je trgatev za vinogradnike čas največjega dela v vinogradu, pa tudi čas druženja, skuša tudi Vipavska trgatev, osrednja prireditev na Vipavskem, ponuditi v razmislek strokovne teme, hkrati pa ponuja športne, kulturne in zabavne vsebine. Te dajejo prireditvi z več desetletno tradicijo barvitost. V Turističnem društvu Lanthieri Vipava pa si prizadevajo, da bi prireditvi znova vrnili pečat pristnosti, s poudarkom na grozdju, vinu in drugi vipavski kulinarični ponudbi ter rezultatih dela vipavskega človeka.

Kakršna ponudba, takšen turist

Letos so v sodelovanju s Trgom Vipava in številnimi gosti ponudili v razmislek vprašanja o prihodnjem razvoju turizma v kraju. Po podatkih Maje Hladnik iz TIC Vipava ga letno obišče približno 7000 obiskovalcev, največ domačih. Med tujimi prednjačijo Francozi, Nemci, Italijani in Avstrijci. Prihajajo še Američani, Kanadčani, Britanci. Zanimajo jih vino in kulinarika, naravne in kulturne znamenitosti, možnosti za šport in rekreacijo in prireditve, med katerimi je najbolj prepoznavna prav Vipavska trgatev.

Ob dejstvu, da lahko ponudnike namestitev v vipavski občini še vedno preštejejo na prste obeh rok, je po mnenju Tomija Brezovca s Fakultete za turistične študije in ostalih udeležencev delavnice Turizem v Vipavi za prihodnji razvoj dejavnosti bistveno, da Vipavci v turizmu prepoznajo razvojno priložnost. Neizkoriščenih jih je veliko, je med drugimi opozoril Božo Jež s turistične kmetije Abram z Nanosa, ki si želi, da bi se mu na Nanosu pridružil še kdo. Eno ključnih vprašanj je, kakšnega obiskovalca si sploh želijo. Temu primerno bo treba oblikovati ponudbo.

Kot je na izkušnjah iz Soške doline povedal Janko Humar iz LTO Sotočje, je “mešanica vsega za vse” slabša možnost. Ključno je tudi, da se pri razvoju turizma ne pozabi na lokalno prebivalstvo. Prireditev Vipavska trgatev je tokrat ponudila tudi delavnici o turističnem spominku in vinskem turizmu. Vse tri pa so del projekta Moj kraj je turizmu prijazen, ki ga izvaja TRG Vipava prek LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa.

Kar 198 sort in klonov grozdja

Prireditvi daje poseben pečat tudi tradicionalna razstava grozdja, največja tovrstna v Sloveniji. Strokovnjaki Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in Trsničarske zadruge Vrhpolje so se tudi tokrat potrudili in kljub dolgotrajni suši, ki je zdesetkala letošnji pridelek, v prostorih zadruge na ogled postavili kar 198 različnih sort in klonov, ki jih najdemo na Primorskem. Kot je poudaril direktor zadruge Jože Žgur, že podatek, da je samo v sortnem izboru majhne Primorske vinorodne dežele, ki zajema približno 8000 hektarov, kar 31 sort, da še vedno obstaja 39 starih primorskih sort, da imajo 20 priznanih domačih in 40 tujih klonov, potrjuje, da je primorski del vinorodne dežele močno vpet v evropski vinorodni prostor.

Andreja Škvarč, vodja Selekcijskega trsničarskega središča Vrhpolje, ki letos praznuje 20 let delovanja, pa je ob posledicah letošnje dolgotrajne suše poudarila, da se bo treba tudi v vinogradništvu prilagoditi suši in podnebnim spremembam, tako s spremembo tehnologij kot izbora sort in podlag.ALENKA TRATNIK