Voda čista, kaj pa varnost?

IDRIJA > Na karti kakovosti (mikrobiološke) slovenskih kopalnih voda presenetljivo ni nobenega od tradicionalnih rečnih kopalnih območij v občinah Idrija in Cerkno. Manjka torej tudi daleč najbolj priljubljeno naravno kopališče Lajšt v Idrijski Beli, kjer se je med vročinskim valom hladilo po več sto kopalcev na dan.

Idrijco spremljajo šele pri izlivu

Če se na Lajštu, sotočju Idrijce in Belce, in potem ob Idrijci vse do Idrije kopalci lahko zanesejo na čistost vode, morajo niže ob toku (najbolje obiskano je kopalno območje v Reki pri Cerknem) nekoliko bedeti nad kakovostjo vode. V nobenem večjem kraju ob Idrijci namreč ni ustrezno delujoče čistilne naprave.

V državni monitoring vključeno najbližje kopalno območje, ki lahko služi za orientacijo, je v Bači pri Modreju. Tam je voda Idrijce manj čista kot na preostalih osmih nadziranih rečnih kopališčih na severnem Primorskem (Soča, Nadiža). Za razliko od minulih let, pa so letos vsi štirje odvzeti vzorci ustrezali predpisanim standardom kakovosti kopalnih voda. Meritve sicer potrjujejo, da se v mikrobiološko daleč najmanj oporečni vodi kopajo v Čezsoči in na treh lokacijah ob Nadiži.

Brez nadzora pa voda v Beli le ni

Če bi država želela izvajati monitoring na vseh trenutnih območjih kopanja, bi bržčas bankrotirala. Samo ob šest kilometrov dolgem kraku Idrijce med Belo in Podrotejo se ljudje kopajo marsikje. V čistost vode ne dvomi nihče. O varnosti, ekološki ozaveščenosti in neurejenosti območja, pa so se bili kopalci pripravljeni bolj razgovoriti. “Vsi potrebujemo ohladitev, a to, kar se dogaja te dni, je obsedeno stanje. Posledica pregretih glav je tudi nerazumno obnašanje,” se je hudovala skupina starejših kopalcev ob enem od tolmunov.

V upravi Občine Idrija tudi ne dvomijo v čistost reke. V zadnjih letih ob njej niso zabeležili nobene nesreče. Niso pa predlagali, kot lahko, da bi katero od kopalnih območjih vključili v državni monitoring, niti niso predlagali skrbnikov zanje. To bi jih obvezalo k označitvi in nadzoru območij, česar si ne želijo oziroma ne morejo naložiti na ramena.

“Vodo na kopališču Lajšt nadziramo v okviru projekta Camis. Gre za širši projekt urejanja območja ob Idrijci oziroma Krajinskega parka Zgornja Idrijca. V treh letih bo tako daleč, da bomo naravno kopališče lahko vpisali na seznam urejenih, legalnih, nadziranih,” je direktorica uprave občine Mojca Remškar Planinc zagotovila, da tega območja za kopanje le ne puščajo povsem vnemar. Je tudi edino v občini, ki ima upravljalca. SAŠA DRAGOŠ