Voda je odtekla, zemlja pa še drsi
”Glede plazov bo najhujše te dni. Približno dvajset se jih je sprožilo na novo. Za vse niti še ne vemo,” je včeraj obprvem obračunu posledic hudih ur v novogoriški občini povedal višji svetovalec za zaščito in reševanje Bogdan Zoratti.
NOVA GORICA >Najhuje je v zaselku Potok pri Dornberku, kjer je najbolj ogrožena hiša s številko 29, za katero je zelo velik plaz, a njenih prebivalcev kljub temu niso izselili. Po besedah Bogdana Zorattija je ta plaz mogoče lepo sanirati, saj to omogoča enostaven dostop do njega. Više proti Trstelju se je utrgal precej večji plaz, ki pa je na srečo dovolj odmaknjen, da ne ogroža prebivalcev.
Vseh evidentiranih plazov v mestni občini je zdaj 116. Morebitne premike plazu v Šmihelu bodo v prihodnjih dneh pozorno spremljali, na Gradišču pa je pilotna stena zadržala morebitne nove premike. Tam je glavna težava v tem, da še niso začeli sanacije devetih objektov.
V neurjih med 27. oktobrom in 5. novembrom je bilo po zdajšnjih podatkih na območju novogoriške občine poškodovanih 126 stanovanjskih in 79 infrastrukturnih objektov. Med njimi je trinajst takih, ki zahtevajo celovito sanacijo. Vseh intervencijskih ukrepov je bilo 184, na intervencijah pa je sodelovalo 205 gasilcev in pripadnikov civilne zaščite, ki so na terenu skupaj opravili 2900 prostovoljnih delovnih ur.
Za vrednotenje celotne škode tokratne ujme na Goriškem je še zgodaj. Znani so stroški intervencije; za zaščito, reševanje in pomoč je šlo 40.000 evrov, 65.000 pa za zagotavljanje osnovnih življenjskih in bivalnih razmer. Sanacija poškodovanih cest in plazov bo po prvih ocenah stala 155.000 evrov.
V občini Kanal ne bo toliko škode kot ob poplavah leta 2009, ocenjuje župan Andrej Maffi: “Tokrat na našem območju nismo imeli dežja, zato nimamo plazov, vdorov. Na cestah in drugi infrastrukturi so le manjše poškodbe.”
Narasla reka je sicer spet poplavila nekaj hiš, posebej v Desklah, a kot pravi Maffi, tam se ne narediti veliko. Vodo iz kleti OŠ Deskle so že izčrpali. Več škode je tudi v stavbah na trgu Kontrada v Kanalu.
Najkrajšo pa jo je potegnil avtokamp Korada. “Praktično ga je odneslo,” pravi Maffi in se sprašuje, ali je sploh smiselno dolgoročno vlagati v kamp, ki ga postopoma posodabljajo, vendar ga vsakih nekaj let preplavi oziroma ga ogroža voda.
Na celotnem severnem Primorskem so razmere veliko spodbudnejše kot v minulih dneh. Reke in pritoki so se bolj ali manj umaknili v struge, ceste niso več poplavljene. Samo v ponedeljek je bilo po doslej zbranih podatkih v občinah Bovec, Kobarid, Tolmin, Idrija, Cerkno, Kanal zaradi poplav in vetra poškodovanih sto objektov, večinoma hiš. NN, AS