Vodilo je preprosto: sodelovanje!
Triletni projekt Cherplan, ki je v razvoj okolju in prebivalcem prijaznih tehnik upravljanja z dediščino pritegnil obilico partnerjev iz šestih držav jugovzhodne Evrope, je končan. Šest zgodovinskih mest, med njimi tudi Idrija, je dobilo upravljalske načrte, ki zahtevajo tesnejše povezovanje vseh, ki so vpeti v delo z dediščino.
IDRIJA > Ogrodje zahtevnega projekta Cherplan je tvorilo več deset partnerjev iz Italije, Avstrije, Grčije, Makedonije, Črne gore, Albanije in Slovenije. Ob izteku je nared modelno, okolju in ljudem prijazno upravljanje z dediščino v JV delu Evrope. Naslonjeno je na izkušnje sedmih pilotnih mest, ki so dobila konkretne upravljavske načrte.
“Iskali smo model upravljanja, ki odgovarja zahtevam stroke, omogoča nemoteno življenje prebivalcem in jim kljub večjemu številu obiskovalcev ohranja naravno okolje in omogoča razvoj. Varovanje dediščine brez njenega sobivanja z ljudmi ni smiselno.”
Načrtno nad plotove
Oglej, Halštad, Nafpaktos, Bitola, Cetinje, Perat in Idrija so mesta, ki imajo za seboj goro študij in analiz strnjenih v upravljavske načrte z dediščino. “Gre za mesta, med njimi tri na listi svetovne dediščine, kjer je varovanje le-te posebej zahtevno. Iskali smo model upravljanja, ki odgovarja zahtevam stroke, sočasno omogoča nemoteno življenje prebivalcem teh mest in jim kljub večjemu številu obiskovalcev ohranja naravno okolje in omogoča razvoj. Varovanje dediščine brez njenega sobivanja z ljudmi ni smiselno,” je povedal Janez Nared iz Geografskega inštituta pri SAZU, sicer skupaj z Idrijo slovenskim partnerjem v Cherplanu.
Upravljalski načrt za idrijsko dediščino, nadaljevanje pred dvema letoma sprejete strategije trajnostnega razvoja, je kompleksen dokument, ki povezuje vse, ki imajo karkoli opraviti z dediščino. Pravzaprav se bodo povezati šele morali, saj je to osrednje vodilo načrta. “Idrija ima veliko različnih upravljalcev dediščine. Vsak za sebe dela dobro. Ko pa je treba stopiti skupaj v prid trženju, informiranju in promociji, odpovedo,” je skozi niz delavnic in srečanj z Idrijčani spoznal Nared.
Načrt naj bi v življenje pospremil krovni Urad za Unesco, ki bo, bržčas v sodelovanju z obema centroma za varovanje dediščine - občinskim in državnim - oblikovan v upravi občine. Na pomislek, da je bilo v Idriji v minulih desetletjih oblikovanih že nič koliko inštitucij, da bi besedno pripravljenost na sodelovanje udejanjile, je bil Narat jasen: “V načrtu je potrebno sodelovanje pri informiranju, promociji, trženju, skratka pri vsemu, kar lahko doda vrednost dediščini, nastavljeno vse. Samo, če bodo v Idriji vsi z dediščino povezani dejansko stopili skupaj, bo njena vrednost rasla. V strokovnost slehernega upravljavca pa ne posegamo.”
Veliko babic, kilavo dete
Nared je priznal, da je razdrobljenost upravljalcev dediščine velika težava. Zlasti dejstvo, da je del dediščine v občinski, del v državni lasti in je zlasti državni zavod za upravljanje še v povojih. “Tu res nismo še dorekli vsega, zato bomo, kljub formalnemu zaključku projekta, z delom nadaljevali do jeseni,” je povedal. Na vprašanje, ali bi lahko Inštitut prevzel vlogo povezovalca, ki je bilo doslej z vsemogočimi idrijskimi inštitucijami kilavo, pa se je zgolj nasmehnil: “Vsi deležniki zagotavljajo, da so na sodelovanje pripravljeni.”
Načrt je tudi zahteva Unesca in do jeseni, ko mu bo Idrija prvič poročala o upravljanju s svetovno dediščino, mora dati rezultate. Dodatna težava je, da so v Almadenu, ki mora svoj načrt strniti z idrijskim, v zamudi.
Sicer pa je Nared zagotovil, da iz načrta ne izhaja nobena dodatna omejitev za prebivalce Idrije ali njeno gospodarstvo. Pač pa pomeni dobro osnovo za pripravo projektov za kandidaturo na različne razpise v prid pospešenemu dvigovanju vrednosti dediščine.
SAŠA DRAGOŠ
