Vodni viri na kraškem svetu so močno ogroženi ob onesnaženjih
Zaradi nevarnosti onesnaženja vodnih virov ob izrednih dogodkih je njihovo varovanje in hitro ukrepanje izredno pomembno. O tem so spregovorili na današnjem strokovnem izobraževanju o varovanju vodnih virov, ki so ga pripravili v okviru čezmejnega projekta GEP.
NOVA GORICA > Namen projekta, ki se je začel novembra 2011 in bo letos končan, je vzpostavitev enotnega čezmejnega sistema ukrepanja v primerih ogroženosti virov pitne vode zaradi tehnoloških tveganj in naravnih nesreč na območju ob slovenski zahodni meji ter na italijanski strani Furlanije-Julijske krajine (FJK).
Po besedah predstojnika novogoriške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Marka Vudraga je do večjega onesnaženja že prišlo pred 20. leti, ko je v reko Sočo pri Plaveh padla cisterna in je iz nje izteklo 30.000 litrov nafte. Poleg vode je bil močno onesnažen tudi celoten briški vodovod, saj je bilo zajetje pitne vode iz podtalnice reke Soče le nekoliko nižje od izrednega dogodka. Izkušnja s čiščenjem onesnaženja je dala pobudo za omenjeni projekt, saj si podobnih primerov ne želijo več.
Že v prvem letu projekta so slovenski partnerji izdelali enoten algoritem ukrepanja v primeru ogroženosti virov pitne vode za slovensko stran, italijanski partnerji pa so tak algoritem pripravili za deželo FJK. Če bi prišlo do onesnaženja na območju vodonosnikov Trnovsko-Banjške planote ali Krasa, bi bilo onesnaženo celotno območje, kjer prebiva približno pol milijona prebivalcev. Zato je sodelovanje strokovnjakov hidrologov in medsebojno obveščanje ob izrednih dogodkih zelo pomembno, saj onesnaženost ne pozna državne meje, so poudarili na današnjem strokovnem izobraževanju.
Marko Vudrag je še poudaril, da občasno še prihaja do manjših onesnaženj ob manjših vodotokih na tem območju, vendar se prav hitremu in pravilnemu ukrepanju lahko zahvalijo, da ni bilo doslej nobenih trajnejših posledic. Poleg razlitja nevarnih snovi pa so prisotni strokovnjaki danes med večje onesnaževalce uvrstili tudi kmetijstvo, ki z nenehnim škropljenjem onesnažuje podtalnico.
Za hitro in učinkovito ukrepanje pa so potrebne tudi predhodne raziskave. S poznavanjem razmer in podzemnih tokov na območju Trnovsko-Banjške planote in aluvialnega zasipa reke Soče, ki sta medsebojno podzemno povezana, lahko pripravijo učinkovit načrt ukrepanja ob morebitnih izrednih dogodkih.
STA