Vogršček bo spet pravo jezero
Gladina vode v zadrževalniku Vogršček, ki namaka polja in sadovnjake v spodnji Vipavski dolini, je že četrto leto globoko pod črtami, ki označujejo pričakovane ravni. Kot kaže, se bodo v kratkem končno lotili prve faze sanacije, ki bo omogočala nadzorovano polnjenje jezera in učinkovitejše delovanje namakalnega sistema.
VOGRSKO, ŠEMPAS> Vogršček že dolgo ni več pravo jezero, kakršnega poznamo iz časov, ko je njegova gladina dosegala normalno višino. Namakanje polj in sadovnjakov pod njim sicer omogoča, vendar ne kot v primernih okoliščinah, nižji tlak v ceveh je neugoden zlasti pri oroševanju sadovnjakov, ko grozi pozeba. Kmetje na pomanjkljivosti zadnje čase posebej opozarjajo zaradi suše, ki že kaže zobe.
Namakalni sistem Vogršček je bil do nedavnega v domeni dveh ministrstev - akumulacija ministrstva za okolje, razvod pa ministrstva za kmetijstvo. Po novem sta ministrstvi združeni. Namakanje je upravljalo podjetje Kmetijstvo Vipava, njegovo vlogo pa je pred kratkim prevzel Sklad kmetijskih zemljišč Slovenije. Vzdrževalec akumulacije ostaja družba Hidrotehnik.
Ministrstvo obljublja ukrepanje
Že leta je znano, da je za zagotovitev ustreznih razmer potrebna nujna sanacija na zadrževalniku. Kot so za PN povedali v ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je rešitev moč pričakovati v kratkem. Potrebnih 350.000 evrov naj bi država zagotovila.
Tehnične težave na sistemu namakanja so se začele, ko so zobu časa podlegle železne cevi slabe kakovosti pod jezom zadrževalnika. Delavci Hidrotehnika, ki vzdržuje sistem, so jih junija 2008 zamenjali. Kasneje so potapljači kranjskega podjetja Soča v globini približno 25 metrov očistili zapornico. Problematična pa je ostala cev skozi pregrado, ki je sicer v solidnem stanju, vendar očitno ne ustreza varnostnim standardom. Na zahtevo takratnih ministrstev za kmetijstvo in za okolje, ki sta bili pristojni za Vogršček, je bilo treba gladino jezera znižati. Čeprav je Zavod za gradbeništvo še lani ugotavljal, da je pregrada stabilna, je ostalo v veljavi začasno vodno dovoljenje, po katerem “znaša predpisana gladina zaradi zagotavljanja varnosti visoke pregrade Vogrščka (neizvedeni ukrepi) 92,00 m.” (gre za nadmorsko višino).
Jezero se bo lahko polnilo
“Neizvedeni ukrepi” pomeni, da niso bila izpeljana nujna dela, po katerih bi bilo moč gladino dvigniti. Kot je pred kratkim v poslanskem vprašanju zdaj združeno kmetijsko in okoljsko ministrstvo spomnil poslanec SD Mirko Brulc, je bilo lani obljubljeno, da bosta ministrstvi zagotovili potrebnih 350.000 evrov. Ker se nista znali dogovoriti, kolikšen delež stroškov komu pripada, je vse skupaj padlo v vodo in Brulc od združenega ministrstva pričakuje, da bo uspelo najti pravo pot.
Za PN iz ministrstva sporočajo, da v zadnjem času pospešeno iščejo optimalne in stroškovno sprejemljive rešitve za nujno sanacijo zadrževalnika. Pričakujejo da bo “v kratkem določen nosilec izvedbe naloge, oziroma nujnih interventnih del v vrednosti cca 350.000 evrov in ki bodo omogočala sprejetje odločitve o kontroliranem dvigu gladine v zadrževalniku. Po izvedbi teh aktivnosti je možna polnitev zadrževalnika.”
Najdražje še pride
Druga faza sanacije pa bo celovita, zahtevnejša in seveda dražja. Ob prvem, ki pomeni omenjeno nujno sanacijo v vrednosti 350.000 evrov, so pripravljeni še štirje projekti v vrednostih od 3,3 do šest milijonov evrov. Kot smo neuradno izvedeli, bi bila najprimernejša in trajna rešitev izgradnja tako imenovanega bypassa mimo pregrade, ki bi nadomestil cev v trupu pregrade in bil dosegljiv vzdrževalcem.DAVORIN KORON