Vogršček lahko preživi le s števci

LJUBLJANA, NOVA GORICA > Negotovost, v kateri zadrževalnik in namakalni sistem Vogršček vztrajata že leta in leta, se nadaljuje in očitno bo tako še dolgo. Tudi v nedavnem odgovoru vlade na poslansko vprašanje Matjaža Nemca (SD) na to temo ni nič novega.

Porabijo premalo vode

V vladnih službah ponavljajo, da je cilj sanacije zadrževalnika vzpostavitev možnosti obratovanja, kakršne so bile opredeljene že na dan izdaje uporabnega dovoljenja zanj. To pomeni zagotavljanje potrebnega volumna vode za namakanje. Toda ob bok temu postavljajo podatek, da kmetje za namakanje izkoriščajo le tretjino vode, ki je na voljo v akumulaciji (6,8 milijona kubičnih metrov). Torej sta dve tretjini vode neizkoriščeni in iz tega podatka vlada izpelje vprašanje ekonomske upravičenosti sanacije tako velikega zadrževalnika. Ne bo pa nasprotovala morebitnim alternativnim dejavnostim, ki bi jih lahko omogočal (na primer v turizmu).

Podoben odnos kot do zadrževalnika ima vlada tudi do namakalnega sistema. “Po sanaciji pregrade se bo, zlasti z ukrepi Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020, vzpodbujalo gradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih namakalnih sistemov na območju akumulacije Vogršček”, so zapisali na vladi, a takoj pridali: “Seveda, če bo izkazan interes uporabnikov in v kolikor se bo našel investitor.” Kot dodajajo, je v pripravi predlog spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo med drugim omogočal prenos lastništva namakalnih sistemov na lokalne skupnosti.

Odgovori na zgolj deklarativni ravni

Na vladi sicer ugotavljajo, da je izkazan interes za rabo še preostalih dveh tretjin volumna vode, kar pomeni, “da bi se zadrževalnik Vogršček lahko vzdrževal sam na podlagi poplačila povračil za rabo vode iz zadrževalnika s strani uporabnikov.” To torej pomeni namestitev števcev na hidrantih pred njivami spodnjevipavskih kmetov. Na to je pred dnevi opozoril tudi župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik v pogovorih s krajani Renč, Bukovice in Volčje Drage ter Vogrskega na srečanjih z vodstvom občine. Za pregrado je pristojen Arso, za namakalni sistem ministrstvo za kmetijstvo, za zemljišča sklad kmetijskih zemljišč, za izvajalca na namakalnem sistemu pa podjetje Kmetijstvo Vipava, je spomnil. Dokler bodo pristojnosti tako razdrobljene, si ni moč kaj prida obetati, je prepričan.

Poslanec Matjaž Nemec z odgovori vlade seveda ni zadovoljen. “Odgovor žal ne ponuja rešitev glede ključnih dilem projekta, izpostavljenih v pobudi. Še več, vsebina odgovora vlade, ki v večjem delu izpostavlja karakteristike namakalnega sistema Vogršček, tako ne pojasni možnosti predlaganih rešitev glede akcijskega načrta oziroma imenovanja odgovore osebe za koordinacijo aktivnosti pri uresničevanju projekta,” je kritičen.

Jedro problema ostaja v okovih nejasnosti, dodaja. Vladi, ki da se ukvarja le z ocenjevanjem ponudb za sanacijo pregrade, s preučevanjem možnosti za prenos lastništva na občine in s preučevanjem finančnega okvira, očita deklarativno raven komuniciranja. Pogreša tudi odgovorno osebo, koordinatorja projekta in napoveduje pobudo tudi v državnem zboru.

DAVORIN KORON