Vojteh Volk: “Za delavce mi je še posebej žal”
Vojteh Volk, nekdanji koordinator skupine Mip, je danes na ljubljanskem okrožnem sodišču zavrnil vse očitke iz obtožnice, ki ga bremeni preslepitve bank pri pridobivanju kreditov in zlorabe pravic, ko naj bi od srbskega podjetja Kolbis svojemu italijanskemu podjetju Eurovit pridobil 315.000 evrov premoženjske koristi. Volk je svoj zagovor pripravil 16 strani besedila. Po njegovem so za kolaps Mipa krive banke, ki niso imele dovolj posluha za reševanje prezadolžene gospodarske družbe.
LJUBLJANA > Vojteh Volk je svoj zagovor bral sede, saj da je šibkega zdravja. Lahko bi dobil zdravniško opravičilo in sploh ne bi prišel, je dal vedeti ob koncu, a tega ni storil, ker ne želi zaustavljati sojenja. Zaradi njegovih zdravstvenih težav se je včerajšnji narok končal takoj po dvournem branju zagovora. Na vprašanja tožilke naj bi Vojteh Volk odgovarjal naslednjič.
“Zanikam vse obtožbe”
“Odločno zanikam vse očitke v obtožbi,” je pojasnjevanje svojega videnja okoliščin, ki so skupino Mip privedle do stečaja, začel Vojteh Volk. Glavni krivec za takšen konec so po njegovem banke, ki niso imele razumevanja za prezadolženost skupine Mip. Ker banke med drugim kratkoročnih kreditov niso spremenile v dolgoročne in niso uvedle moratorija na odplačevanje glavnic, je prišlo do scenarija, ki si ga nihče ni želel, do stečaja in tudi do izgube delovnih mest, “za katera mi je še posebej žal,” je sklenil svoj nastop.
Obtožnica mu sicer očita, da je v sostorilstvu z Markom Volkom in Martinom Kovačem zavajal banke z neresničnimi podatki o poslovanju podjetij v skupini Mip. Trojica naj bi tako pridobila za skoraj osem milijonov evrov posojil, ki jih nato Mip bankam ni nikoli vrnil.
Tožilstvo vsem trem očita, da so preslepili banke s prikrivanjem relevantnih podatkov. “Če bi banke vedele za te zamolčane podatke, nikoli ne bi odobrile kredita Mipu v višini osem milijonov evrov,” je prepričana državna tožilka Mateja Gončin.
Med zamolčanimi in neresničnimi podatki je pogodba o šest milijonov evrov vrednem prenosu tehnologije za izdelavo mortadele, ki jo je Mip sklenil z romunsko družbo Carnig. Pogodba je bila fiktivna, trdijo na tožilstvu. Prenosa tehnologije v resnici nikoli ni bilo, terjatev do Carniga, s katero naj bi si Mip poplačal svojih šest milijonov, pa v resnici ni nikoli obstajala.
Mip naj bi banke zavajal tudi z lažnimi podatki o uspešnosti srbskega podjetja Kolbis. Vsi trije obdolženi naj bi vedeli, da so poslovni podatki Kolbisa slabi, a so to bankam zamolčali.
Denar za mortadelo bi se vračal po kilogramih
Obtožnica Vojtehu Volku očita še nenamensko porabo posojila banke SID. Ta je Mipu odobrila 4,5 milijona evrov posojila, polovico od tega namensko za srbsko družbo Kolbis, prek katere je želel Mip delovati na srbskem trgu. A Kolbis naj bi pol milijona od tega namenskega posojila nakazal italijanski družbi Eurovit, ki je bila takisto v lasti Volkovih. V Eurovitu naj bi nato poniknilo 315.000 evrov tega posojila.
Posel z romunskim Carnigom ni bil fiktiven, je včeraj poudarjal Vojteh Volk. Mip je v romunski trg vlagal znatna finančna sredstva, šest milijonov, ki naj bi jih vložili v prenos tehnologije za mortadelo, pa naj bi si Mip poplačal postopoma, v obdobju sedmih let. Mip je namreč po pojasnilih Vojteha Volka s Carnigom sklenil pogodbo, po kateri bi za vsak kilogram mortadele, prodane na romunskem trgu, Mip dobil 0,56 evra. V sedmih letih naj bi Carnig v Romuniji prodal 11.000 ton mortadele. V svojem dolgem zagovoru je zavračal tudi očitke o nenamenski porabi kredita, ki ga je Mip pridobil za družbo Kolbis, in o potvarjanju bilanc te srbske družbe.
Vodstvo Mipa je poskušalo narediti vse, da bi rešilo skupino Mip. Ko so banke dvignile roke, je družina Volk za reševanje Mipa zastavila tudi svoje solastniške deleže, je dejal Volk: “Tega ne bi storili, če ne bi verjeli v obstoj skupine Mip.”
JANA KREBELJ