Vrata v geopark brez gospodarja

IDRIJA> Vokliško Divje jezero, leta 1967 razglašeno za naravni spomenik in pet let pozneje odprto za oglede kot naš prvi muzej v naravi, že šest let nima formalnega upravljalca. Kljub temu so 40. obletnico muzeja in konec ureditvenih del proslavili mnogi, ki so zaslužni za to, da bo jezero - poslej tudi vrata v geopark - varno za oglede.

Potem ko je Mestni muzej leta 2006 zaradi pomanjkanja denarja dvignil roke od jezera, ki predstavlja geološko in biološko posebnost, so se povezali občina, zavod za varstvo narave in muzej. Pri urejanju zanemarjene okolice jezera jim je pomagala kneževina Monako, ki v okviru alpske konvencije sofinancira več podobnih projektov pri nas. S približno 40.000 evri so postavili pojasnjevalne table, uredili zavarovane poti in razgledišča. Obhod jezera zaradi varnosti ni več mogoč, umirili pa so se tudi potapljači, med katerimi jih je že več izgubilo življenje v do 160 metrov globoko raziskanem jezerskem lijaku.

Župan Bojan Sever upa, da bo jezero varno gostilo obiskovalce, ki jim je blizu narava. Pričakovana vpisa Idrije na seznam svetovne dediščine pri Unescu in geoparka z jezerom v Unescovo mrežo sorodnih evropskih in svetovnih parkov pa naj bi pomembno pripomogla povečati obisk.

“Geopark je dobra zgodba. Taka, ki nam jih v krizi manjka in v kateri ljudje lahko začutijo pomen okolja, v njem okrepijo svojo identiteto in na njeni osnovi razvijajo priložnosti,” je prepričan direktor Zavoda za varstvo narave Darij Krajčič. Kot je povedal, je na Unesco romala tudi vloga za vpis geoparkov Mežica in Karavanke v svetovno mrežo. Napovedal je skorajšnji obisk Unescove komisije v Idriji in odločitev septembra letos.

“Geopark je lep in dober način varovanja okolja. Še zdaleč ne gre samo za zaščito, pač pa za priložnost za razvoj, ki jo morajo začutiti ljudje v parku,” dodaja predstavnik Unesca Slovenije Gašper Hrastelj. Upa, da bosta obe idrijski nominaciji uspešni.

SAŠA DRAGOŠ