Vsaj 800 stanovanj v občini je praznih
Kako imetnike praznih stanovanj prepričati, da bi jih vendar prodali ali pa oddali za neprofitni najem? Tudi s tem si belijo glave v novogoriškem stanovanjskem skladu, ki bi potreboval vsaj 100 stanovanj za svoje prosilce in ki je skupaj z domačo univerzo ugotovil, da nezasedenih prostorov za bivanje v Novi Gorici še zdaleč ne manjka.
NOVA GORICA > Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica je lani izvajal tri programe. Sodeloval je z javnimi in zasebnimi partnerji, skušal je kupovati stara in nova stanovanja na območju občine po čim nižji ceni, saj so namenjena upravičencem do neprofitnega najema. “Trud, da bi čim bolj znižali cene, se je poplačal letos; do konca aprila smo kupili že šest stanovanj po povprečni ceni 1100 evrov za kvadratni meter,” je zadovoljna direktorica sklada Nataša Leban. Uvedel je tudi subvencioniranje obresti na kredite, najete za nakupe ali adaptacije stanovanj, kar nameravajo ohraniti, če bo le denar za to.
V skladu so se obenem seznanili z osnutkom novega nacionalnega stanovanjskega programa do leta 2020. “Povzema neko statistično analizo, konkretnih ukrepov je bore malo,” je povedala sodelavka sklada za pravne zadeve Petra Simčič. “Program preveč poudarja to, da bi ljudje imeli svoja stanovanja, mi pa si želim, da bi bilo na voljo čim več stanovanj za najem, kar je tudi temeljna naloga sklada,” dodaja. Osnutek je po njeno preskop, ko gre za pomoč najbolj ranljivim skupinam - tistim, ki težko pridejo do prvih stanovanj, to vprašanje pa preveč prepušča občinam. “Uvaja se stanovanjski dodatek, ki je po mnenju nas, skladov, drugo ime za zdajšnje subvencije. Nič ne bi spremenili, raje naj se dodela in bolje izvaja obstoječe,” pravi Simčičeva, ki kot enega od problemov programa omenja tudi metodo za spodbujanje mobilnosti. Hkrati poudarja, da bi v skladu radi spremenili sistem subsidiarne odgovornosti za plačilo stroškov svojih najemnikov. Želijo si tudi milejšo davčno zakonodajo.
“Všeč mi je, da je kar 90 odstotkov denarja za subvencije šlo za nakup stanovanj ali novogradnjo, in ne za adaptacijo. Na ta način smo pomagali tudi štirim prosilcem z naših list in 21 zunanjim. To je zelo pozitivna zadeva, ker teh 21 zaradi nekaj višjih dohodkov ne more pridobiti drugih ugodnosti,” pravi Lebanova.
Manjka 100 stanovanj
Sklad je našel zasebnega partnerja za zidavo 14 stanovanj v Grgarju, kar bo pogojeno z denarjem, in te dni pričakujejo gradbeno dovoljenje za šest stanovanj v Prvačini. “S tem pridemo do minimalne kvote dvajsetih na novo pridobljenih stanovanj na leto,” pravi direktorica. Hkrati upa, da se bodo sprostila zemljišča za gradnjo v Novi Gorici, predvsem pod Kostanjevico, kjer bi lahko najhitreje gradili nove bloke.
Če bi želeli na dostojni ravni pomagati prosilcem za najem neprofitnih stanovanj, ki jih je bilo po zaključku zadnjega razpisa za oblikovanje list upravičencev konec leta 2010 kar 195, bi jih sklad poleg zdajšnjih 380 stanovanj potreboval še okrog 100. V slabih treh letih je uspel z liste “črtati” 65 prosilcev od 195 in kot je dejala Lebanova, “nekako vzdržujemo minimalno število rešenih primerov; ta trend se bo nadaljeval še letos in prihodnje leto.” Jeseni bo novI razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj in Lebanova pričakujejo velik odziv.
Dnevne sobe samevajo
Tudi zato si v skladu želijo nekako spodbuditi ali prodajo ali oddajanje številnih nezasedenih stanovanj v mestni občin. Kajti v sodelovanjem z Univerzo v Novi Gorici je sklad segel do prve analize stanovanjskega trga v občini, narejene na podlagi spletne ankete med 282 občani, pretežno mladimi od 26 do 30 let. To bo opora za strategijo sklada.
Sklad ima za 100.000 evrov neizterjanih najemnin in marsikateri najemnik ne zmore plačevati obratovalnih stroškov. A tudi če bi neplačnike sklad deložiral, česar letos še ni storil, gre za začarani krog. Kot pravi Lebanova, jim jih nato “nazaj” pošlje center za socialno delo. Upravičeni so do izredne dodelitve stanovanja. Zato skušajo te ljudi ozaveščati, naj uporabijo različne oblike pomoči.
Kot je dejala Lebanova, je analiza pokazala, da “58 odstotkov vprašanih živi pri starših, 69 odstotkov iskalcev stanovanj slabo pozna možnosti, kako priti do njih, 62 odstotkov vprašanih še nima stanovanja, 49 odstotkov bi iskalo stanovanje v mestni občini, prav toliko jih namerava nepremičnino kupiti.” Nadvse pomemben podatek, ki ga je prinesla naloga študentov univerze pa je, da je od 14.418 stanovanj (brez hiš) v mestni občini med šest do devet odstotkov nezasedenih. “Če upoštevamo najnižji delež pomeni, da je okrog 800 stanovanj tako ali drugače nezasedenih. Poleg tega pa se ocenjuje, da se 200 stanovanj oddaja na črno,” je povedala direktorica sklada.
Ena temeljnih prihodnjih nalog sklada bo zagotovo ta, da seže do teh stanovanj, da najde skupni jezik z lastniki in jih prepriča k prodaji ali oddaji za določen čas neprofitnim najemnikom, pri čemer bi lastniki za to dobili subvencije. AMBROŽ SARDOČ
