Vsaj premaknilo se je - tokrat ne plaz
Ne, tokrat niso spet malo zdrsela tla na plazišču v Šmihelu. Drugje se je premaknilo. Na plazišču so končno začeli urejati 200 metrov dolgo in 120 metrov široko mrežo drenažnih kanalov, vkopano globoko pod površje. Tako bi vsaj malo izboljšali razmere za bivanje na tem območju.
ŠMIHEL > “Drži, vse to delamo z namenom, da bo na koncu tako,” nam je odgovoril zadolženi za zaščito in reševanje pri upravi Mestne občine Nova Gorica Bogdan Zoratti. Pritrdil je, da se je občina po svoje lotila utrjevanja tal na plazu velikega obsega v Šmihelu - tudi zato, da bodo na koncu spremenjene, omiljene ali odpravljene omejitve pri gradnji in obnovi stavb na območju plazu.
Prepovedi je država uvedla že pred leti, ko je za sanacijo plazu dala izdelati lokacijski načrt. Razlog zanje so nestabilna tla, odpravili pa naj bi jih po sanaciji plazu. A so prepovedi kar ostre. “Ljudje tam gor ne smejo delati praktično nič, kar zahteva gradbeno dovoljenje,” je strnil Zoratti.
Hočejo izboljšati razmere
Po načrtih države bi se torej življenje v Šmihelu s tega vidika moralo normalizirati, potem ko bi drsenje tal povsem ustavili z dvema pilotnima stenama in ureditvijo drenaže. A tega načrta nikakor ne uresničijo, rešitev se samo prestavlja na kasnejši čas. Ljudje pa se morajo omejitev pri obnovah in gradnjah držati že leta.
Tudi zato se je letos interventno v to zgodbo vključila novogoriška mestna občina s svojo civilno zaščito. Navsezadnje je lokalna skupnost ljudem dolžna zagotavljati normalne pogoje za bivanje, je poudaril Zoratti. Dodal je, da so se lotili naložbe, ki bo vsaj izboljšala razmere na plazu, ker naj to ne bi bila končna rešitev.
Pred dnevi so tako v Šmihelu začeli urejati drenažni sistem na plazišču, ki bo globoko od površjem. To pa zato, ker je treba seči do trdne podlage, so povedali odgovorni za ta projekt. Po ceveh bo iz splazelega terena odtekala voda, ki bi se sicer lahko zadrževala v tleh in bi teren v tem delu Šmihela delala še bolj nestabilnega. Kot je povedal Zoratti, pa bosta potrebni dve leti, da se bo vse skupaj ustalilo.
Vodo bo jemala “ribja kost” iz cevi
V plazišču samem urejajo omrežje cevi v obliki ribje kosti, dolgo 200 metrov in široko do 120 metrov. Glavna cev, hrbtenica tega okostja, bo debela do 315 milimetrov, ponekod bo zakopana tudi osem metrov globoko. Če bo vreme ugodno, bodo gradbinci opravili nalogo predvidoma v treh, štirih tednih, občina pa naj bi za to plačala med 160.000 in 200.000 evri. “To je še vedno manj, kot so stali projekti za pilotne stene,” je ob tem pripomnil Zoratti.
AMBROŽ SARDOČ
