Vsak hoče biti na svoji zemlji

Goriška
, posodobljeno:

V KS Rožna Dolina je počilo. Prebivalci Ajševice in Stare Gore se hočejo odcepiti, prepričani, da so prikrajšani na račun sosedov iz Rožne Doline. A tudi ti se čutijo prikrajšane in zahtevajo, da se jih pri odločanju upošteva.

V Rožni Dolini so se kresala mnenja, kdo je bolj prikrajšan,  padali očitki, kdo je odgovoren za to, a tudi pozivi, naj se začne odkrit pogovor o “sobivanju”
V Rožni Dolini so se kresala mnenja, kdo je bolj prikrajšan, padali očitki, kdo je odgovoren za to, a tudi pozivi, naj se začne odkrit pogovor o “sobivanju”Mitja Marussig

ROŽNA DOLINA > Na zboru občanov predsinočnjim glasovanja o odcepitvi sicer ni bilo, so pa leteli očitki z vseh strani. Kljub pozivom k strpnosti se strasti še niso umirile ...

Kot je dejal župan Matej Arčon, ki je sklical zbor občanov, novih zborov na to temo ne bo več skliceval. O predlogu za odcepitev bo najprej odločala statutarno pravna komisija mestnega sveta. Zadnjo besedo, če bo do odločanja o tem vprašanju prišlo, bodo imeli mestni svetniki. Novo KS lahko ustanovijo, če jih zanjo glasuje 22 oziroma dve tretjini vseh.

V KS Rožna Dolina očitno ni več ljubezni. Ali pa je je čedalje manj. Že pred časom so se začele opažati razpoke med naselji Stara Gora, Ajševica in Rožna Dolina, ki so imela tako sestavljen svet KS, da ni mogel nihče nikogar preglasovati. Spor je eksplodiral, ko je neformalni iniciativni odbor iz Rožne Doline, kjer je prebivalcev daleč največ, dosegel, da se je razmerje v devetčlanskem svetu KS spremenilo: po novem jih je šest iz Rožne Doline.

Pobuda za odcepitev je razvnela strasti

Sledil je protiudarec iz Stare Gore in Ajševice: odcepili se bomo! Tam so zbrali potrebno število podpisov in na občino vložili zahtevo za začetek postopka za ustanovitev nove KS.

Predsinočnjim naj bi ljudje svoje mnenje, ki za mestni svet sicer ni zavezujoče, povedali na zboru občanov.Še preden pa se je debata sploh začela, so se že razvnele strasti. Da je večina ljudi v Rožni Dolini za zbor izvedela tik pred zdajci, da o tako pomembnem vprašanju ne morejo odločati brez vseh informacij, da o odcepitvi prebivalcev Rožne Doline nihče ni nič vprašal in podobno je bilo slišati očitke iz enega tabora. V Rožni Dolini so prepričani, da morajo o tem glasovati vsi, ne le tisti, ki se hočejo odcepiti.

“Glasovati moramo samo Ajševci in Starogorci. Če bi glasovali ljudje iz Rožne Doline je isto, kot da bi Srbi glasovali o odcepitvi Kosova,” je nasprotoval drugi tabor. Eden od krajanov je bil slikovit: “A se bo moja tašča odločala, če se hočem ločiti od žene?”

Vsi se čutijo po malem prikrajšani

Veliko kritik iz “tabora” Rožna Dolina oziroma tamkajšnjega iniciativnega odbora je letelo na predsednika KS Rožna Dolina Valterja Vodopivca, ki je iz Stare Gore. “Trudili smo se, da bi čim bolj enakomerno razporedili naložbe, za katere smo pristojni. Ljudje imajo različna pričakovanja. Rožna Dolina je bolj urbana, ostali del je podeželski. Na zborih na Ajševici in v Stari Gori so ljudje podprli pobudo za odcepitev. Svet KS je dolžan spoštovati njihovo voljo. Če nekje hočejo stran, ker se ne ljubijo več, zakaj jih na silo držati skupaj?” je utemeljeval težnje po odcepitvi. Očitke, ali je bilo zbiranje podpisov nezakonito oziroma podpisi celo ponarejeni, pa je odločno zanikal.

Glas so dvignili tudi prebivalci Liskurja, ki je na zahodnem robu Rožne Doline, a naj bi pristal v “odcepljeni” KS. “Smo proti temu, da bi se odcepili”, pa “obvestili so samo nekatere” in “o tem nismo vedeli ničesar!” je bilo nekaj vzklikov, ki so le še naelektrili ozračje.

In padali so očitki z obeh strani, kdo vse je prikrajšan. “Nimamo ne pločnikov, ne interneta, javna razsvetljava je slaba ali pa je ni, kanalizacija ni urejena, prav tako ne vodovod ...” je bilo slišati prebivalce Ajševice in Stare Gore. Ki jih je pogrelo, ko so slišali, da ima KS na računu nekaj 100.000 evrov za gradnjo doma KS v Rožni Dolini.

“Začnimo se že enkrat pogovarjati!”

Med povišanimi toni pa je bilo slišati tudi pozive k strpnosti. “Če bi se prej usedli in se pogovorili, do tega ne bi prišlo,” je dejala ena od krajank. “So časi, ko bi se morali združevati, ne razdvajati,” je poudarila druga. Spet tretji je menil: “Začnimo se že enkrat pogovarjati.”

Na zboru občanov sicer niso glasovali o odcepitvi, ker ni prišlo dovolj ljudi, pa tudi strasti se niso povsem pomirile. Kot kaže pa je napredek že to, da so se prebivalci, ki imajo vsak svoja pričakovanja in potrebe, povedali, kaj jih tare in se začeli pogovarjati ...

MITJA MARUSSIG