Vse bolj vnet boj za braniški grad
Val ogorčenja, ki je Goriško zajel po napovedi prodaje gradu Rihemberk, se še ni polegel. Na ministrstvu za kulturo mirijo: “Prodaja je le ena od možnosti.” V Braniku sta se znova aktivirali civilna iniciativa in Razvojni zavod Rihemberk, ki je lani že oblikoval idejni program za oživitev gradu. Novogoriški župan Matej Arčon se želi z ministrstvom čim prej pogovoriti o možnih rešitvah, tudi o tem, da bi grad vrnili občini.
BRANIK> “Ministrstvo za kulturo je pri pregledu projektov obnov gradov, ki so bili financirani s sredstvi Evropske unije, dobilo negativno oceno računskega sodišča zaradi nezagotavljanja dejavnosti v obnovljenih gradovih. V odzivnem poročilu, v katerem so navedeni ukrepi za popravilo stanja, je ena od možnosti tudi prodaja spomenikov,” odločitev, zakaj se je na seznamu za prodajo znašlo devet gradov, tudi grad Rihemberk nad Branikom, za PN pojasnjuje direktorica Direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo Damjana Pečnik.
“Odprte so še vse možnosti”
Ne zato, da bi polnili vse bolj prazno državno blagajno, gradove so uvrstili na seznam, da bi jih ohranili in jim dali vsebino, trdijo na ministrstvu. Pečnikova pa poudarja, da uvrstitev na seznam še ne pomeni, da bodo grad Rihemberk v resnici prodali. “Še vedno so odprte vse ostale možnosti: oddaja v najem ali prenos upravljavske pravice na javni zavod ali lokalno skupnost. Katera bo najprimernejša, še ne vemo, odprte pa moramo imeti vse poti,” našteva. In dodaja: grad bi prodali, oddali v najem ali dali v upravljanje le tistemu, ki bo dokazal, da ga lahko obnovi in vzdržuje ter ima zanj program.
Denarja za obnovo in vzdrževanje verjetno ne bo tako preprosto izbrskati, je pa program, kaj umestiti v grad, več ali manj že oblikovan. Začel je nastajati sredi leta 2008, ko so v Braniku ustanovili civilno iniciativo za oživitev gradu, lani pa še Razvojni zavod Rihemberk. “Zato ne moremo sprejeti dejstva, da država namerava tako pomemben kulturno-zgodovinski spomenik prodati,” pravi predsednik KS Branik Miran Vidmar.
Ministrstvo za kulturo je med letoma 1996 in 2002 v grad vložilo 102.781 evrov. “Ocene sanacije nimamo, saj je le ta odvisna od vsebine, ki jo bo grad imel. Glede na naše dosedanje izkušnje pa je povprečna ocena za kvadratni meter prenove gradu okrog 3500 evrov,” pravi Damjana Pečnik. Za 655 kvadratnih metrov velik grad Rihemberk bi to zneslo približno 2,3 milijona evrov.
Ideje o tem, kaj umestiti v grad, so
Zavod, ki so ga ustanovili KS Branik, podjetji Arctur in OCRA, Ustvarjalno središče Abram in Znanstveno raziskovalni center (ZRC) SAZU, bi koordiniral vsebine ter bil vezni člen med institucijami, občino, državo in domačini. “Podjetje Arctur je nameravalo v gradu urediti sodobno konferenčno dvorano v starem spomeniškem stilu, podjetje OCRA - Obrtni center restavratorstva pa delavnico odprtega tipa, kjer bi si obiskovalci ogledali različne vrste restavratorskih veščin. ZRC SAZU bi v gradu imel izpostavo in bi povezoval stroko pri pripravi razstav in prireditev. V večnamenski dvorani v kleti bi bile kulturne prireditve in izobraževalne vsebine, poleg info točke Turistične zveze Nova Gorica bi bil grad stičišče tematskih pohodnih poti po okolici. Del objekta je bil predviden za manjšo gostinsko dejavnost,” je idejni program, kaj umestiti v grad, opisala Polona Abram iz Ustvarjalnega središča Abram, ki koordinira iniciativo zavoda in je bilo pripravljeno sprejeti grad v upravljanje.
V Braniku spet oživljajo zavod
Grad vidijo kot središče, od katerega bi imela dobrobit vsa okolica, na primer s prodajo domačih pridelkov, z novimi nastanitvenimi zmogljivostmi, z ekološkim in izobraževalnim turizmom. Ker jih je lani občina načelno podprla, so se prijavili na razpis Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za začetna sredstva, s katerimi bi program razvili, opravili raziskave in predračune in za začetek obnovili slikovito pešpot iz Branika mimo taborske cerkve do vhoda v grad.
A na razpisu niso uspeli. Polona Abram pravi, da “nato ni bilo dovolj odločne politične podpore občine, saj se je v preteklosti v zvezi z obnovo nakopičilo preveč problemov, ki še vedno niso rešeni, tudi po zaslugi nedejavnega ministrstva za kulturo.” Zavod od takrat miruje. Ker pa je zadeva spet vroča, se bodo v teh dneh pogovarjali, kako naprej, sta potrdila Abramova in Vidmar.
Na ministrstvu so nam potrdili, da se je pred časom za nakup gradu zanimal dr. Peter Bonutti. “Z njegovim pooblaščencem je bil opravljen razgovor,” je za PN povedala Pečnikova. Peter M. Bonutti, zelo znan ortoped, direktor zasebne klinike Bonutti in inovator v ZDA, je sin Karla Bonuttija, nekdanjega veleposlanika v Vatikanu, ki sedaj živi na Pristavi pri Novi Gorici. Mimogrede, pred leti se je zelo zanimal za nakup posestva ob Laščakovi vili na Pristavi, kjer naj bi nameraval odpreti ortopedsko kliniko.
Vidič: župan naj pridobi grad
Da bi morala država grad vrniti občini, z obnovo pa ustvariti podlago za razvoj Branika in okolice, je prepričan tudi arhitekt Aleš Vidič, ki je imel grad v najemu do leta 2005. Vanj je vlagal in si prizadeval, da bi zaživel s kulturnimi prireditvami. Vidič zdaj ne želi obujati spletov okoliščin, zaradi katerih je pred leti grad zaprl za obiskovalce, Pečnikova pa je za PN potrdila, da se ministrstvo z njim še “dogovarja za razrešitev pogodbenih obveznosti”.
Arčon gre na ministrstvo
Vidič zdaj vidi rešitev v novogoriškem županu Mateju Arčonu: “Primer Laščakove vile je lep dokaz dojemanja pomembnosti dejstev, odločnosti in sposobnosti novega župana razreševati probleme v novogoriški občini. Pričakujem, da bo z enako vnemo uspel pridobiti grad v upravljanje oziroma ponovno last lokalne skupnosti in zagotoviti pogoje za ohranitev dela naše kulturne dediščine.”
Pa bi mestna občina prevzela grad, če ji ga država odstopi? “Prvi korak, ki ga želimo narediti, je, da se sestanemo z ministrstvom. Podobno kot pri vili Rafut je treba preveriti, kakšne so možnosti, kakšne vsebine lahko vanj umestimo, ali bi lahko država, podobno kot pri gradu Vipolže, vložila kaj denarja, pa tudi od kod lahko občina pridobi sredstva,” je za zdaj previden župan Arčon. Poudarja pa, da želi s predstavniki ministrstva čim prej začeti iskati možne rešitve.
IRENA TUREL, MITJA MARUSSIG
