Vse večja čezmejna mobilnost pacientov
“Za zdaj je teh primerov le za vzorec. Ne gre za omembe vreden delež. Je pa to nek kvas, ki naj bi v naslednjih letih vzhajal in se širil,” je o številu pacientov z italijanske strani meje, ki poiščejo pomoč oziroma zdravstvene storitve v šempetrski bolnišnici, povedal njen direktor Darko Žiberna.
ŠEMPETER PRI GORICI > Potem, ko sta se v porodnišnici šempetrske bolnišnice v zadnjih desetih dneh rodila dva otroka staršem z druge strani meje, kar omogoča pred kratkim podpisani sporazum med šempetrsko bolnišnico in deželo Furlanijo-Julijsko krajino, so mediji onkraj meje poročali o primeru moškega, ki mu je po desetih urah čakanja na analizo krvi pri dežurnem zdravniku v Gorici prekipelo in se je podal v Šempeter, kjer naj bi zanj poskrbeli v pičle pol ure.
Po zaslugi evropske direktive, ki je bila sprejeta v novembru, lahko tudi ambulantni bolniki rešitev za svoje težave poiščejo na drugi strani meje in jim zavarovalnica povrne stroške za storitev, resda pa je postopek nekoliko zapleten, saj administrativne ovire še obstajajo.
V izolski bolnišnici so pojasnili, da letos, v primerjavi z letom poprej, v vseh mesecih doslej opažajo priliv tujih bolnikov v to bolnišnico. Gre za italijanske in hrvaške bolnike, ki hodijo na specialistične obravnave v ambulante in tudi na posege. Nekatere med njimi tudi hospitalizirajo. Letos je bilo, razen v aprilu in avgustu, občutno več bolnikov iz Italije in Hrvaške kot v lanskem letu. Po primerjavi mesecev med seboj pa ugotavljajo, da so imeli maja 78 odstotkov več obravnav teh bolnikov kot jih je bilo v aprilu letos, v juliju jih je bilo 13 odstotkov več kot v juniju letos, v avgustu pa 32 odstotkov več kot v juliju letos, maja in avgusta letos se je odločilo za zdravljenje v SBI kar 17 odstotkov več bolnikov kot v letošnjem januarju. V primerjavi z lanskim letom opažajo počasno, a občutno naraščanje priliva bolnikov iz sosednjih dveh držav. JA
“Z integracijo Evrope se povečuje mobilnost pacientov, a tega ni veliko. Ne bi mogel reči, da bi bilo teh primerov v zadnjem času vse več,” je povedal direktor šempetrske bolnišnice Darko Žiberna.
S konkretnim primerom pacienta iz Gorice sicer ni seznanjen. Pa tudi glede rojevanja otrok staršem z druge strani meje v šempetrski bolnišnici je pojasnil, da so ti porodi izjema in na podlagi sporazuma tudi teritorialno omejeni, saj lahko prihajajo v Šempeter le porodnice iz goriške in nekaterih sosednjih občin na italijanski strani. Šempetrska bolnišnica na podlagi sporazuma račun za porod izstavi kar goriškemu zdravstvenemu podjetju.
“Čakalne vrste v Italiji niso daljše. Celo krajše so, ker imajo onkraj meje kombinacijo javnega in zasebnega sistema, kjer ni čakalnih vrst, tako da to ne more biti razlog. Določen odstotek ljudi je pač tak, ki preprosto išče drugačno ponudbo. Prepričan sem, da se tudi naši ljudje na podoben način odločajo za iskanje rešitve v italijanskem zdravstvenem sistemu,” je še povedal Žiberna.
Dodal je še, da je za italijanske paciente to vendarle nekoliko drugače oziroma bolj ugodno, saj imajo njihove zavarovalnice višje cene, tako da jim za storitve, izvedene v Sloveniji, ni potrebno doplačevati.
“Pri nas je treba, na primer, za specialistični pregled odšteti okrog 25 evrov, onkraj meje pa najmanj sto,” je še podkrepil svojo trditev.
Na vprašanje, ali se v kratkem obeta še kakšen podoben sporazum, ki bi še olajšal čezmejno sodelovanje na področju zdravstva, ni odgovoril pritrdilno.
“Prej bo Evropska unija izdala kakšno novo direktivo za lažji prehod pacientov, kar se zgodi vsake toliko časa. Tudi zdravstvene storitve so namreč postale tržne, zato je treba omogočiti mobilnost. Seveda smo naklonjeni temu, da prihajajo k nam pacienti tudi z druge strani meje. Vsi, ki pridejo k nam, so dobrodošli, saj živimo od storitev,” je še pojasnil Žiberna. NACE NOVAK