Vse večji razkorak med cenami hrane za kupce in dobavitelje

NOVA GORICA > “To je eden od izzivov, ki ga morajo tudi sami zasledovati. Po eni strani pričakujejo marsikaj od okolja, od države, vendar morajo na drugi strani več narediti za povezovanje, za prepoznavnost, da bomo lahko na trgu nastopali bolj suvereno in tudi postavljali pogoje,” je dejal Samo Hribar Milič.

Po podatkih Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) kriza v treh panogah kar ne popušča; to so po besedah predsednice zbornice Anke Miklavič Lipušček mlekarstvo, sadjarstvo in prašičereja. Zaradi velikih težav v sektorju mleka in sadja so v letu 2015 s pomočjo kmetijskega ministrstva izvedli dve dodatni promocijski kampanji.

“Poleg dodatnih akcij na teh treh kritičnih področjih se mora ta naša industrija bolj začeti povezovati med seboj, bolj sodelovati. Čaka nas veliko dela pri javnih naročilih, kjer imamo ogromno priložnosti, pri povezovanju s turizmom, pri promoviranju naše kulinarike, še bolj moramo promovirati lokalno, kratke dobavne verige, skratka zavihati rokave in tako iti novim časom nasproti,” je povedala Miklavič Lipuščkova.

Proizvodnja hrane v Sloveniji se izboljšuje, je danes poudaril tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan. “Raste proizvodnja, raste število zaposlenih in tisto, kar je pomembno, tudi dobiček. Samo če imajo podjetja dobiček, bodo vlagala v razvoj, v nove proizvode in ustvarjala pogoje za rast,” je poudaril minister.

Na področju kmetijstva pa je vedno več pritiskov, podobno kot na evropski ravni, je dejal minister: “Če je bilo pred 50 leti, ko se je začela razvijati skupna evropska kmetijska politika, v Evropi premalo hrane, ta pa je bila slabe kakovosti in zelo draga, smo po 50 letih prišli v ravno nasprotni del - hrane je preveč in se zato tudi težko prodaja, je kakovostna in izrazito nizkocenovna, kar v praksi pomeni, da je marsikatera kmetija na robu preživetja, nekatere pa tudi ne morejo več živeti.”

Zato je po ministrovem mnenju treba začeti razmišljati o spremembi evropske kmetijske politike, to razpravo pa so začeli na srečanju kmetijskih ministrov v Amsterdamu. Trajalo bo nekaj let, da bo tudi prišlo do teh sprememb.

“Zagovarjal bom vse ukrepe, ki so v korist družinskim kmetijam, to pa v praksi pomeni, da je treba ohranjati prvine programa razvoja podeželja, torej plačila za področja, kjer je težko kmetovati, za bolj sonaravno kmetovanje, investicijska podpora mladim kmetom in za to, da se del neposrednih plačil aktivira za obvezno zavarovanje v primeru tveganj,” je sklenil minister.

STA