Z nazivom Alpsko mesto so iztržili več, kot so pričakovali

Goriška
, posodobljeno:

Delegacija Idrije je pripravila lepo čipko in odpotovala v Francijo, kjer jo bo skupaj z nazivom Alpsko mesto v soboto izročila Annecyju. Pred odhodom pa so ocenili, da so kot Alpsko mesto občino utrdili na poti trajnostnega razvoja in zato tudi laže pridobivali denar EU za številne projekte.

 Vodja projekta Alpsko mesto Karmen Makuc in župan Bojan Sever
Vodja projekta Alpsko mesto Karmen Makuc in župan Bojan Sever

IDRIJA>“Alpe so najbolj občutljiv prostor na Zemlji in kot Alpsko mesto smo v sodelovanju z našimi predhodniki pridobili dragocene izkušnje za uresničitev trajnostnih razvojnih projektov. Čim več smo se skušali naučiti iz napak, da jih v Idriji ne bomo ponavljali,” je bil z iztržkom naziva zadovoljen župan Bojan Sever. Podobno tudi vodja projekta Karmen Makuc , saj je prepričana, da so s številnimi javnimi prireditvami občani projekt in alpsko konvencijo vzeli za svoja.

Obilje trajnostnih naložb

Menjava izkušenj je bila obojestranska. Prav Annecy, ko bo od sobote Alpsko mesto leta 2012, je za glavni projekt izbral ureditev oskrbe z vodo iz ledeniškega jezera, medtem ko Idrija gradnjo vodovoda iz Idrijske Bele pravkar končuje. Ker bo Francoze tako pridobljeni kubični meter vode stal tri evre in bo ta v Idriji, kljub oddaljenemu zajetju, trikrat cenejši, so se partnerji pošteno poglobili v idrijski projekt.

Idrijčane pa je najbolj prepričala ureditev kolesarskih poti v Chamberyju, Alpskemu mestu 2006. Te so preprosto zarisane na cestišča in voznikom je jasno, da imajo na njih kolesarji prednost. To bi bila idealna rešitev za dolgo pričakovano pot med Idrijo in Spodnjo Idrijo. “Vključitve kolesarskih poti neposredno na državne ceste predpisi v Sloveniji ne omogočajo. Upam, da nas bo kmalu srečala pamet,” je dejal Sever in napovedal, da bo Idrija, sicer precej dražje kolesarske poti dobila v okviru povezave regije s sosednjo Italijo predvidoma do leta 2015.

Medtem ko je Idrija v alpskem prostoru že našla posnemovalce s svojo tržnico, na kateri prodajajo produkte lokalni kmetje, se je sama najbolj zanimala za izkušnje z ogrevanjem z biomaso, s čimer naj bi sama postala nizkoogljična občina. Pravkar razpisana koncesija za gradnjo toplovoda in kotlovnic naj bi vsaj Idriji in Spodnji Idriji čez dve leti omogočila prehod na tovrstno ogrevanje.

Letos bo občina v javni razsvetljavi zamenjala okrog 800 svetilk in prešla na varčno osvetljevanje. Daleč najdražji, okrog devet milijonov evrov vreden projekt gradnje kanalizacije, čistilnih naprav in obnove centralne čistilne naprave bo občina letos začela v spodnjeidrijskem naselju Pustota. Začetemu urejanju prometa naj bi v Idriji sledila še gradnja garažne hiše.

Laže do denarja

Občina je lani s sofinanciranjem države pripravila vse ključne razvojne dokumente. Z uspešnim povezovanjem z drugimi mesti v regiji in širše, zlasti v Italiji, pa je vključena še v vrsto projektov, ki že imajo zagotovljeno sofinanciranje EU. V prihodnjih treh letih bodo v omenjene projekte vložili okrog 13 milijonov evrov, več kot deset jih bo iz Evrope.

“Na podlagi pridobljenega naslova smo laže pridobivali sredstva za projekte. Njegovo bistvo pa je vendarle sonaravna, trajnostna naravnanost in dejavno sodelovanje občanov v njem,” je menila Makučeva.

Sicer pa so vse lanske prireditve in projekti občino stali 382.202 evra. Iztržek, sta bila soglasna z županom, pa je bil nad pričakovanji.

SAŠA DRAGOŠ