Z rebalansom manj za popotresno obnovo
Posledice varčevanja v rebalansu proračuna za letos in varčevanja v proračunih za prihodnji dve leti bi lahko občutili tudi prebivalci Posočja, ki so vključeni v projekt popotresne obnove. Če bo rebalans proračuna sprejet, se bo prvič zgodilo, da bo država za popotresno obnovo dala manj denarja, kot znaša skupni znesek za letos že sklenjenih pogodb.
LJUBLJANA> Proračun za leto 2011 je za popotresno obnovo v Posočju predvidel dobrih 7,1 milijona evrov, glede na letošnje potrebe je to še premalo, a predlog proračuna namesto povečanja, napoveduje znižanje te vsote za več kot 1,1 milijon evrov.
Podpisane pogodbe gredo naprej
Prebivalcev Posočja, ki so že podpisali pogodbe, naj ne skrbi. Če bo z že sklenjenimi pogodbami prekoračen znesek iz rebalansa proračuna, bo država razliko plačala iz proračunskih rezerv, je na včerajšnji seji kluba primorskih poslancev, kjer so pretresali to težavo, pojasnila Breda Pečan (SD). Opomnila je tudi: “Ko bo rebalans podpisan, kakršno koli izvajanje pogodb izven dosega, predvidenega z rebalansom, ne bo več dovoljeno.”
Včeraj je bila zadnja priložnost, da bi prek odbora za finance vložili amandma na rebalans in tako poskusili preprečiti, da bi prišlo do znižanja sredstev za popotresno obnovo. Pečanova je zatrdila, da takšen amandma ne bi uspel, ker v rebalansu prerazporejanje denarja ni mogoče, prav tako ni mogoče posegati v proračunske rezerve. S tem se ni strinjal Danijel Krivec (SDS), ki pa kot predstavnik opozicije pri amandmaju, ki bi ga koalicija po njegovem tako ali tako zavrnila, tudi ni vztrajal.
Grozijo zapleti
Znižanju postavke za popotresno obnovo za letošnje leto se v rebalansu torej ni več mogoče izogniti, odprto vprašanje pa je še, koliko denarja bo šlo za popotresno obnovo v letih 2012 in 2013. Če bi hoteli popotresno obnovo dokončati do leta 2015, bi prihodnje leto potrebovali 7,5 milijona evrov, v letih 2013 in 2014 po deset milijonov, leta 2015 pa še dva milijona. Namesto potrebnega denarja v proračunskih dokumentih za prihodnja leta zevajo ničle.
Vodja državne tehnične pisarne, ki vodi popotresno obnovo, Stanislav Beguš opozarja, da bi upočasnitev ali celo zaustavitev projekta obnove povzročila številne zaplete. “Če pride do začasnega zamika vseh del, bodo upravičenci postavljeni v neenakopraven položaj s tistimi, pri katerih so dela že končana,” pravi.
Lahko bi se tudi zgodilo, da bi že pridobljena gradbena dovoljenja potekla, izvajalci del bi imeli stroške z urejanjem dokumentacije in zavarovanjem gradbišč, delavci se tudi ne bi mogli vrniti, takoj ko bi država spet zagotovila denar. Nenazadnje bi morala država preseljenim oškodovancem podaljšati plačevanje najemnin za začasna bivališča. “Popotresna obnova ni aktivnost, ki se jo da prižigati in ugašati na gumb,” zato opozarja Beguš.
Da bi se v prihodnjih dveh letih izognil neprijetnim proračunskim presenečenjem, so se primorski poslanci strinjali, da naj o financiranju popotresne obnove konec septembra razpravlja odbor za okolje in prostor.
JANA KREBELJ
