Z vitko upravo se krči tudi občina

CERKNO > Občina Cerkno s kazalci razvitosti še sodi 13 odstotkov nad slovensko povprečje, vendarle se njena gospodarska in prebivalstvena podoba slabšata hitreje kot sicer slaba slovenska. Trdo varčevanje jo je pred tremi leti zateklo z eno najvitkejših uprav občin v Sloveniji. Da bi spravila v življenje večnamenski center, namenjen mladim turistom in domačim društvom, in manjši center v Lazcu, župan Miran Ciglič naposled predlaga dodatno zaposlitev v upravi. A zanjo nima pristanka sveta občine.

Idrija plačuje, ker nekajkrat več dobi

Z enajstimi sodelavci, skupaj s svetovalko za KS Cerkno in komunalnima delavcema v režijskem obratu, je uprava občine Cerkno najmanjša v regiji. Z devetimi sodelavci so v Vipavi vitkejši, a sta občini v pomoč podžupana in s KSD Ajdovščina ne potrebujejo vzdrževalcev infrastrukture. Pač pa imata, podobno kot Cerkno, režijska obrata sorodni občini Kobarid in Renče-Vogrsko, vzdrževalca tudi v občini Miren-Kostanjevica in vsaka od teh občin ima zaposlenih po tretjino več svetovalcev kot Cerkno. Slednjima so v pomoč tudi sodelavci v medobčinski upravi, v kateri sodeluje še tretja, sicer ena najbolj najbolj razvitih slovenskih občin Šempeter-Vrtojba. S svojo rastjo, v primerjavi z nazadovanjem Cerknega prav te občine dokazujejo, da sodelavci v upravah še zdaleč niso strošek.

Da je tako, je pred kratkim s številkami dokazoval tudi župan občine Idrija Bojan Sever, ki ima v svoji upravi sicer stalno zaposlenih 26 sodelavcev, precej pa še pogodbeno na projektih. Ko se je občan spotaknil ob podatek Supervizorja protikorupcijske komisije, ki kaže, da je občina v minulem desetletju odvetnici Vesni Fašink odštela 311.609 evrov, večino v zadnjih šestih letih, je Sever dokazal, da je Idrija z njenim učinkovitim zastopanjem občine pred sodišči in v drugih poslih prihranila večkratnik svojega plačila. Podobno mora svoje delo upravičiti vsak zaposleni.

Trmasto vztrajajo pri varčevanju

Čeprav ne trdimo, da so obsežnejše uprave vedno bolj učinkovite, Cerknemu ne gredo do živega niti dobre prakse. Zaradi neučinkovitosti se je Cerkno najprej odreklo medobčinskemu redarju. Potem se je zataknilo pred dvema letoma, ko je svet občine zavrnil nadomestno zaposlitev v službi za prostor. To se občini, ki je lani dobila nov prostorski načrt in hitro izgublja prebivalstvo (pred krizo leta leta 2008 je še štela čez 5000, lani pa še 4.786 prebivalcev), otepa.

Župan Ciglič je sredi minulega leta ob začetku omenjenih naložb s težavo dobil pristanek svetnikov za zaposlitev svetovalca v službi za družbene dejavnosti, a je z zaposlitvijo v želji po čim večjem prihranku odlašal sam. S podobnim namenom ni imenoval podžupana, da bo s privarčevanimi 100.000 evri “pomagal” naložbam.

Supervizor za Cerkno molči o najemanju kakršnihkoli pogodbenih sodelavcev. Ker je edini tovrstni strošek v treh letih 45.000 evrov za domačo založniško svetovalno družbo Gaya, vse naloge opravljajo zaposleni. Sočasno je Cerkno edina občina v regiji, ki nima ne pravnega ne gospodarskega svetovalca. Navkljub gospodarskemu krčenju Cerknega, težavam tamkajšnjega turizma in podvojitvi brezposelnosti v letih krize. Ta je sicer še vedno med najnižjimi v državi, a je med brezposelnimi petina univerzitetno izobraženih, željnih novih izzivov.

Svetniki, ki so na zadnji seji dopovedovali, da pred volitvami ne gre zaposlovati, to seveda vedo, a jih bremeni vse preveč zamer za odločanje v prid občini.

SAŠA DRAGOŠ