Za boj s poplavami po denar EU

NOVA GORICA > “Ključna napaka v preteklosti je bila, da se je manj sodelovalo z občinami. Iz Ljubljane ne moremo vsega videti in vedeti,” priznava vodja sektorja za upravljanje z vodami na okoljskem ministrstvu, mag. Luka Štravs. Po njegovem pa se bodo zadeve premaknile na bolje. Tudi zato, ker so letos “izvedli veliko reorganizacijo celotnega sistema upravljana voda v Sloveniji, oblikovali Direkcijo RS za vode, računamo, da bomo s kadrovskimi prerazporeditvami njenih izpostav bližje terenu začeli bolj učinkovito in izvedbeno delati in ne bo ostalo samo pri študijah.”

V načrtu za zmanjševanje poplavne ogroženosti v obdobju med letoma 2015 in 2021 so predvideli niz ukrepov. Na Primorskem so vključili porečje Soče, ki je, v glavnem zaradi Vipave, eno od najbolj poplavno ogroženih v Sloveniji, porečje Idrijce in območje v slovenski Istri. “Predvideni so gradbeni in negradbeni protipoplavni ukrepi in vizija, kako se bomo lotili tega problema,” pravi Štravs. In poudarja, da niso pomembni samo gradnja zadrževalnikov, nasipov in drugih protipoplavnih objektov, pač pa tudi ostali ukrepi: “Določene razlivne površine je treba zaščititi in dopustiti vodi, da se razliva. Več denarja je treba nameniti za vzdrževanje in čiščenje vodotokov, napovedovanje poplav, zagotoviti je treba denar in opremo za intervencije.”

Delali bodo z roko v roki z občinami

Ob Vipavi je pet zelo rizičnih območij, tudi v slovenskem merilu: Podnanos, Vipava, Miren, Šempeter in manjši del Nove Gorice. Od gradbenih pa je za zdaj v načrtu le en projekt: dokončna sanacija zadrževalnika Vogršček. A to ne pomeni, da ukrepov ne bo. Kot poudarja Štravs, so že zbrali konkretne projekte, najprej pa se želijo uskladiti z občinami, katere že same načrtujejo in predvsem v kolikšni meri so že zapisani v prostorskih aktih. “Če so vanje že vključeni, to zelo skrajša postopke in lahko prej začnemo,” pravi. “Načrt bomo dopolnili s tem, kar teren potrebuje. Dobiti skušamo optimalne rešitve, ki so usklajene z lokalnimi skupnostmi, in poiskati več variant, ki bodo sprejemljive za večino,” poudarja in dodaja: “Karte protipoplavne ogroženosti za to območje so skoraj vse narejen, nekaj jih še manjka, a jih bomo izdelali.” Predvidoma januarja naj bi začeli pripravljati podrobni program protipoplavnih ukrepov na severnem Primorskem.

V kratkem bo narejena groba ocena, koliko denarja bodo potrebovali zanje. In kje ga bodo dobili? “Iz virov, ki do sedaj niso bili učinkovito uporabljeni, kot so čezmejna sodelovanja in programi EU,” odgovarja Štravs. Za protipoplavne ukrepe v kohezijskem obdobju 2014 - 2020 je zanje predvidenih 83 milijonov evrov, še nekaj projektov se lahko uvrsti v programe čezmejnega sodelovanja. “Na ministrstvu smo kar dobro organizirani, za porečje Vipave predvidevamo projekte za nekaj milijonov evrov. Ti so v pripravi, čim bodo možni razpisi, jih takoj vložimo,” poudarja Štravs.

“Pričakujemo, da bo bolje”

“Vsekakor pričakujemo, da bo zdaj bolje. Tudi ministrica je dejala, da volja na strani ministrstva je,” drugačen način dela in obljube ministrstva ocenjuje strokovni sodelavec na Občini Miren-Kostanjevica Aleš Vodičar. Občine ob Vipavi so v zadnjih nekaj mesecih zelo aktivne. Pod vodstvom mirensko-kostanjske so ustanovile svet za Vipavo, katerega cilj je izvesti protipoplavne ukrepe kot zeleno infrastrukturo, za katero bo mogoče dobiti kar precej denarja EU. “Zbrali smo nabor ukrepov, tudi to, kar se je naredilo do sedaj, da se ne bi podvajali. Z ministrstvom za okolje bomo poiskali vire financiranja. Prebivalci naše občine so bili v zadnjih letih trikrat poplavljeni, zato smo še posebno zainteresirani, da se problemi čim prej rešijo,” pravi. Po grobih ocenah potrebujejo več kot deset milijonov evrov. “Mislim, da bomo uspešni vsaj kar se tiče denarja EU,” meni.

MITJA MARUSSIG