Za boljše poznavanje epilepsije
Ob letošnjem evropskem dnevu epilepsije so člani skupine za samopomoč epileptikom in svojcem pripravili pester program, s katerim so želeli ozavestiti čim več ljudi različnih generacij o epilepsiji, njenih vzrokih in načinih pomoči.
NOVA GORICA > V začetku tedna so člani skupine za samopomoč Iskrice prvo obletnico delovanja obeležili na evropski dan epilepsije. “Pred natanko enim letom smo na novo postavili skupino za samopomoč. Kot društvo je sicer obstajala že pred leti, toda v zadnjih letih se na tem področju ni nič dogajalo,” nam je zaupala Dea Susič, vodja skupine, ki deluje v okviru Lige, Društva proti epilepsiji Slovenije iz Ljubljane. “Iskrice, kot smo skupino poimenovali, delujejo počasi in upam, da bo sčasoma pridobila še več članov.”
Epilepsijo so med drugim imeli tudi Napoleon Bonaparte, Alfred Nobel in Agatha Christie.
Prav v ta namen so ob evropskem dnevu epilepsije pred občinsko stavbo postavili stojnico in mimoidočim podajali informacije o delovanju društva in o epilepsiji. Želijo si namreč, da bi ljudje bolje poznali to nevrološko kronično obolenje, se o njej več pogovarjali in znali obolelim čim bolje pomagati. Vsak, ki se je ustavil ob stojnici, je v dar dobil “prskalico” z drobno rdečo pentljo ali rdečim srcem, ki so jih izdelali prostovoljci in prostovoljke Osnovne šole Solkan. Iskrice ponazarjajo člane skupine za samopomoč.
“Dobivamo se enkrat mesečno, in sicer vsak drugi torek v mesecu, v prostorih novogoriškega zdravstvenega doma,” dodaja Dea Susič.
Obenem so ob prvem jubileju na srednji zdravstveni šoli priredili predavanje o epilepsiji, ki ga je izvedla specialistka pediatrije Sonja Šinigoj Cijan z oddelka za invalidno mladino v Stari Gori. Predstavila je tudi izsledke spletne ankete o poznavanju epilepsije in načinih pomoči epileptikom ob napadih, ki so jo izpolnjevali dijaki prvega in četrtega letnika omenjene šole, nekateri profesorji in naključno izbrani Novogoričani.
Epilepsija se sicer pojavi zaradi motnje v delovanju živčevja. Je najpogostejša nevrološka bolezen, vzroki za epileptične napade pa niso znani. Ti ne povzročajo trajnih poškodb možganov, a za kratek čas so tedaj moteni zavest, gibanje in občutenje. Ko smo v bližini osebe, ki doživi epileptični napad, jo položimo v bočni položaj, ji podložimo glavo, razrahljamo obleko in ji ničesar ne dajemo v usta. Počakamo, da krči popustijo. ANA CUKIJATI