Za Idrijo pričakovano, a kljub temu zaskrbljujoče

IDRIJA > Občina je iz vlade v minulih tednih dobila dobro in zaskrbljujočo novico. V državna proračuna za to in prihodnje leto je bila vrnjena postavka za črpanje vode iz nezalitih jamskih prostorov rudnika živega srebra (RŽS) in monitoring. Vodenje Centra za upravljanje z dediščino živega srebra (CUD Hg), ki je ob svoji primarni dolžnosti ohranjanja in razvoja Unescove dediščine lani uspel z nemajhnimi napori zagotavljati varnost Idriji brez državnega denarja, pa bo ta teden kot vršilec dolžnosti direktorja prevzel Jože Žižek, gradbinec, ki na ministrstvu za kulturo od pomladi bdi nad naložbami.

Dediščina osmešena, negotovost ostaja

Žižek, prej direktor propadle škofjeloške gradbene družbe Tehnik, je tretji mož, ki na vodilno dolžnost v Idrijo prihaja iz Gorenjske. Nadomestil bo domačinko, inženirko rudarstva Tatjano Dizdarević.

“Tovrstno imenovanje smo pričakovali, saj se meni te dni izteka drugi enoletni mandat vršenja dolžnosti direktorice CUDHg. Ministrstvo za kulturo je vseskozi poudarjalo, da preko kulture ne bomo vzdrževali rudnika,” je povedala Dizdarevićeva.

Vlada je sklep o likvidaciji RŽS sprejela že leta 2009. Leta 2012 so bili po tehničnem pregledu zaprtih delov jame zanjo izpolnjeni vsi pogoji z izjemo nerešenega vprašanja, kdo bo vzdrževal nezalite dele rudnika in opravljal okoljski monitoring. CUDHg za vzdrževanje dediščine v lasti države je vlada oblikovala leta 2011, a ga je pustila na papirju. Zaradi nezainteresiranosti vlade je državni zbor na pobudo Sama Bevka spremenil rudarski zakon, da je vlada konec leta 2013 vzdrževanje rudnika z odločbo lahko naložila CUDHg. S to odločbo naj bi preostale rudarje, geologinjo in Dizdarevićevo, ki je bila tedaj prvič imenovana za vršilko dolžnosti direktorice CUDHg, prezaposlili nanj. Namesto, da bi vlada sklep uresničila , RŽS likvidirala in v reševanje celovite problematike zdravstvene in okoljske rente, varnosti Idrije in priložnosti Unescove dediščine, pritegnila štiri pristojna ministrstva, je RŽS odvzela denar. Ministrstvo za kulturo, ki je edino za dediščino namenilo 40.000 evrov, pa je sočasno dalo vedeti, da samo preko CUDHg rudnika ne more vzdrževati. “Ministrstvo za kulturo ne izpolnjuje najosnovnejših pogojev, da bi lahko nosilo odgovornost vzdrževanja rudnikov in monitornig in s tem odgovornost za človeška življenja in materialno škodo v primeru nesreč,” je lani zapisalo v sporočilo javnosti.

Dizdarevićeva je z ekipo 11 sodelavcev v popolni negotovosti po odtegnitvi vsega denarja za vzdrževanje rudniških rovov s strani države svoje delo v sodelovanju z likvidacijskim upraviteljem RŽS Markom Cigaletom opravila odlično. Sodelavce je iz podzemnih rudarskih vzdrževalcev jam spretno levila v kulturne delavce, ko je šlo za prireditve v turističnem rudniku in širšo razstavno dejavnost. Turistični rudnik so skupaj z vso dediščino živega srebra zgledno vzdrževali. Z razširjenimi ekipami, tudi s strokovnjaki ministrstva za kulturo, ji je najprej uspel vpis dediščine živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine, dve leti pozneje pa pridobiti dva milijona evrov za obnovo edinega še propadajočega rudniškega topilniškega kompleksa.

Da je bilo za to potrebnih nič koliko neprespanih noči, nam je Dizdarevićeva povedala pred časom. Tokrat je na vprašanje, ali je zaskrbljena, ker na čelo CUDHg prihaja nekdo, ki za dediščino živega srebra in rudarstvo nima znanj in izkušenj, odgovorila le: “Vsi sodelavci CUDHg smo kljub drugačnemu sklepu vlade še zaposleni v RŽS v likvidaciji. Skrbi me, kako se bo razpletla zgodba z rudnikom, dediščino in varnostjo Idrije.”

Vlada je denar za vzdrževanje jame vrnila v letošnji državni proračun in zagotovila varnost Idriji. Ob imenovanju Jožeta Žižka pa ni povedala, ali bo pod njegovim vodstvom CUDHg še vzdrževal jamo. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ki je Žižka predlagala, pa tudi ni pojasnila, kaj misli z gradbincem na čelu zavoda, ki upravlja s svetovno dediščino.

Sta dva zavoda za isto dediščino smiselna?

V Idriji so za upravljanje z lokalnim preostankom dediščine oblikovali svoj zavod Center za idrijsko dediščino (CID). Ker ta sočasno bdi nad turizmom, ki je v dobršni meri odvisen od Unescove dediščine in dobrega sodelovanja med vsemi njenimi upravljavci, tudi s CUDHg, se zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo za upravljanje vse dediščine rudarskega porekla smiselno oblikovati en zavod. Direktorico CID Sanjo Pellis smo z vprašanjem, kaj misli o prihodu Žižka in sodelovanju z gradbincem v turistični zgodbi Idrije, presenetili. Pač pa je direktorica Mestnega muzeja Ivana Leskovec povedala: ”Dva meseca sem v okviru ministrstva za kulturo intenzivno vpeta v reševanje upravljanja z dediščino v Idriji. Utegne se zgoditi, da bo šla končna rešitev res v smeri oblikovanja enotnega zavoda.” Povsem drugače pa je na vprašanje, kako ocenjuje prihod Žižka na čelo CUDHg odgovoril župan Bojan Sever: ”Z državno dediščino bo upravljala država, z lokalno pa občina Idrija!”

SAŠA DRAGOŠ