Za idrijskimi čebelarji eno najslabših let
Idrijski meščanski čebelnjak iz leta 1927, ki se je ponašal z izvirnimi panjskimi končnicami, delom idrijskega slikarja Nikolaja Pirnata, je v tako klavrnem stanju, da bi ga morali postaviti na novo. Ker so ohranjene fotografije, je bila po njih lani že izdelana maketa. Idrijsko društvo čebelarjev samo za obnovo nima denarja.
IDRIJA> Občina, ki je pripravljena pomagati, pa bo morala prej razrešiti lastništvo zemljišča, na katerem čebelnjak stoji. Lastnica je družba Zidgrad.
Ni pa čebelnjak edina tegoba idrijskih čebelarjev. “Spomladi solidno, od poletja dalje polom in jeseni katastrofa,” je predsednik društva čebelarjev Alojz Rupnik opisal minulo, zanje slabo leto. Narobe jim je šlo skoraj vse: od vremena, do varoje, pa še medved je naredil svoje. Medu je zato bolj malo. Po moči in nato suši je bilo medenje gozda pičlo in medu malo. Največ moči jim je pobral boj proti nadpovprečnemu propadanju čebeljih družin zaradi zajedavske pršice varoje.
Ker so v mrtvicah ob večjih pomorih čebel v Sloveniji našli tudi ostanke kemikalij, s katerimi so čebelarji zatirali najpogostejšo morilko čebel varojo, je nacionalni veterinarski inštitut v četrtem programu zatiranja za lani predvidel le uporabo ekoloških sredstev. Ta pa, kot so potarnali čebelarji, niso dala rezultatov. Sušno poletje je bolezen dodobra prekrilo, jeseni pa so bili tudi najbolj izkušeni priče nadpovprečnemu propadanju čebel.
Ker naravno zatiranje bolezni zahteva še več znanj kot kemično, so zdravstveno varstvo čebel ohranili kot najpomembnejšo nalogo društva.
V njem 72 čebelarjev gospodari s približno tisoč panji in pridela približno 20 ton medu. Lani ga je bilo manj. Društvo je okrepilo tudi več mlajših članov. Ker si jih želijo še več, so z veseljem pristopili k akciji zdravega zajtrka z medom v šolah in vrtcih. 43 kilogramov medu, ki so ga zanj podarili, naj bi letos še povečali in v sodelovanju z idrijsko šolo v Godoviču začeli s prvim čebelarskim krožkom.
SD
