Za kakovostno hrano so kupci pripravljeni plačati za polovico več
“Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov je samo eden od ukrepov, da povečamo pravičnost v prehranski verigi. Te v Sloveniji zdaj ni,” je kmetijski minister Dejan Židan poudaril na javni tribuni občinskega odbora SD Ajdovščina o težavah in uspehih pri pridelavi, predelavi in prodaji slovenske hrane.
AJDOVŠČINA> Nizka stopnja samooskrbe, neravnovesje v prehranski verigi, zaraščanje kmetijskih zemljišč, nepovezanost pridelovalcev, draga pridelava hrane in nerazvita lojalnost slovenskega potrošnika do domače hrane ... To je le nekaj poudarkov z javne tribune ajdovskega občinskega odbora SD na temo Pridelati, predelati, prodati. Na njej so razpravljali predvsem o aktualnih ukrepih za povečanje prepoznavnosti in prodaje domačih izdelkov in primerih dobre prakse.
V ospredju razprave je bila predstavitev predloga zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodih, ki naj bi ga sprejeli v prvi polovici leta. Zakon je po besedah ministra Dejana Židana le eden od ukrepov za ureditev razmerij v prehranski verigi.
Nujna je lojalnost kupca
Minister je poudaril tudi pomen vzpostavitve lojalnosti kupca do domače hrane. “Potrošniku je treba povedati: ko vzame v roke jogurt vipavske, ljubljanske, pomurske ali kobariške mlekarne, daje delo slovenskemu kmetu in slovenskemu delavcu. S tem polni državni proračun, od katerega bi vsi želeli imeti brezplačno šolstvo, vrtec, zdravstvo ...” Če je hrana iz okolice, je stopnja osebne prehranske varnosti višja, je menil minister in še dodal: “In če resno mislimo z zgodbo s klimatskimi spremembami ... Največji onesnaževalec ni proizvodnja hrane, ampak transport.”
Zagotoviti kakovost in prepoznavnost
Da se je s prepoznavnostjo in nadzorom kakovosti mogoče zoperstaviti globalnim proizvodom, po besedah direktorja GIZ Meso in mesni pridelki Borisa Ježa dokazuje kranjska klobasa. Proizvodnja se je celo povečala, izdelek pa je ohranil kakovost in ceno.
Podoben cilj so si po besedah Joška Ambrožiča zadali tudi v vipavskem Agroindu 1894, ki je skupaj z vinarji iz Vipavske doline pred kratkim ob podpori države in EU začel enoletni projekt promocije kakovostnih in vrhunskih vin vinorodnega okoliša ZGP Vipavska dolina. Da je slovenski kupec pripravljen za kakovostno in zdravju prijazno hrano, pridelano na biodinamičen način, odšteti skoraj polovico več kot za izdelek iz tradicionalne pridelave, je na izkušnjah Društva Ajda Goriška potrdila Franka Ozbič.
ALENKA TRATNIK