Za kostanj ni rešitve
Za mogočni kostanj, ki je skupaj s spomenikom Simona Gregorčiča in cerkvijo prepoznavna veduta kobariškega trga, očitno ni rešitve. Bolan se suši in je že nevaren za okolico, zato ga bodo odstranili.
KOBARID > Kako zelo je Kobaridcem divji kostanj, ki je rasel že v času prve svetovne vojne, pri srcu, pove že to, da se z njim ukvarja celo občinski svet. Po posvetu s strokovnjaki je županja Darja Hauptman predlagala, naj ga odstranijo, vendar se za to svetniki niso mogli odločiti. Na pobudo Marka Miklaviča so ga le obsekali. Toda izvajalec Sebastjan Domenih, ki v sodelovanju z zavodom za varstvo naravne dediščine to delo opravlja tudi na številnih zavarovanih drevesih, je ugotovil, da je plezanje po njem smrtno nevarno. Občino je opozoril, da je na divjem kostanju tri četrtine krošnje odmrlo, da ima ožgane liste, da korenine poganjajo v deblu in da je polovica debla in koreničnika poraščena z glivami. “Z mojim opažanjem sta po hitrem posvetu soglašala tudi inženir gozdarstva Marko Koren in arboristka Tanja Grmovšek,” sporoča.
Ker ve, da je kostanj simbol kobariškega drevja, predlaga, da bi ga nadomestili z enako vrsto drevesa. Sajenje novega predlaga v jesenskem času, skupaj s primerno ureditvijo ob drevesu. Županja se je zdaj odločila, da bo svetnikom spet predlagala odstranitev in nadomestno zasaditev mladega kostanja ali pa lipe.
NEVA BLAZETIČ