Za lepšo Sočo in več reda ob njej
V prihodnjih treh letih bodo z denarjem EU, ki ga je dobil Posoški razvojni center s partnerji, veliko postorili za lepšo podobo in večji red ob Soči. Med drugim bodo premleli možnosti za ureditev Sotočja, kar bo osnova za poznejši podrobni občinski prostorski načrt. Preverili bodo še razvojne priložnosti ob Tolminki.
POSOČJE >“Tolminska občina bo z denarjem EU iz projekta Camis urejala dostopna mesta do Soče, ki jih zdaj nima. Kobariška in bovška občina bosta obnovili tudi obstoječa dostopna mesta, poleg tega pa tudi več dotrajanih brvi,” pojasnjuje Miro Kristan iz PRC, ki je glavni partner v tem projektu.
Sodelujoči v projektu Camis, ki spada v program čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija, so se o konkretnih nalogah pred kratkim pogovarjali v Bovcu. Kot pravi Kristan, je celoten program vreden 1,4 milijona evrov, od tega bodo tri posoške občine za konkretne naložbe dobile vsaka po 60.000, vodilni partner PRC pa 230.000 evrov za številne druge naloge.
Sveže ideje za Sotočje in Tolminko
V sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki bo PRC prispeval strokovne podlage za ureditev Sotočja. “Naša izhodišča bodo podlaga za sprejem podrobnega prostorskega načrta za to območje,” pojasnjuje Kristan. Ko ga bo občina sprejela, bo usmerjal urejanje in dejavnosti, ki so primerne za Sotočje. Poleg tega bo PRC zasnoval razvojni program ob reki Tolminski z dolino Polog, kjer je tudi veliko interesov, zlasti turističnih, ki jih bo treba uskladiti. Z najrazličnejšimi meritvami, pri katerih bosta sodelovala inštitut za vode in zavod za zdravstveno varstvo, bodo ugotovili, kakšno je stanje Soče s pritoki in predlagali ukrepe za izboljšanje. V tem projektu so poleg treh posoških občin partnerji še občini Idrija in Turjak, pokrajina Gorica, pokrajina Furlanija Julijska krajina in ustanove s področja varstva in upravljanja z vodami.
Z ribiči se ponašajo
Pri ostalih dveh projektih Trap in See River je PRC eden od partnerjev. Posočje oziroma PRC bo na njun račun dobil za vsakega po 150.000 evrov. “V prihodnjih treh letih bo ob Soči res živo. Veliko nalog nas čaka. Z vsemi tremi projekti želimo evidentirati razvojne in naravovarstvene interese in se pregristi do konsenza med njimi. V srži gre za koncept upravljanja z rekami. S tem bomo pomagali vsem tistim, ki se ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem. Posledično bodo naša spoznanja v pomoč konkretnim investitorjem, da jim pri zbiranju dovoljenj ne bo treba hoditi od vrat do vrat različnih inštitucij,” končni cilj predstavlja Kristan.
Tak pristop bo novost v Sloveniji, in če se bo uspešno izšlo, bo primer dobre prakse ne le za našo, temveč tudi za druge evropske države. Pri iskanju zgledov gledajo proti Irski in Veliki Britaniji, kjer na enem mestu in ne sektorsko, kot pri nas, upravljajo z rekami. Kdo naj bi pri nas upravljal z rekami, bodo razmišljali povsem na koncu. “Za zdaj je še preuranjeno govoriti, kakšna bo ta služba in koliko zaposlenih naj bi imela,” poudarja Kristan.
Posočje bo v okviru projekta Trap ostalim partnerjem predstavilo dobro prakso tolminske ribiške družine, ki je s strokovno obravnavo rek, vnašanjem avtohtonih rib in turističnim ribolovom zgled vsej Evropi.NEVA BLAZETIČ