Za Mipov Kromberk domačina in Italijan
Za nakup Mipovega obrata v Kromberku kot poslovne celote so prispele tri ponudbe. Po neuradnih informacijah naj bi se za nakup zanimali novogoriško mesnopredelovalno podjetje Peloz, Gorica Leasing in italijansko podjetje iz Vidma.
KROMBERK>“Opraviti moram neposredna pogajanja s ponudniki,” je bil včeraj skop z informacijami Mipov stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič. Potrdil je le, da se za nakup obrata Kromberk kot poslovne celote zanimata dve domači podjetji in podjetje iz Italije. Po naših virih naj bi šlo za novogoriškega mesnega predelovalca Peloz, ponudbo pa naj bi oddala tudi Gorica Leasing. Koliko posamezno podjetje ponuja za obrat, Benedejčič ni hotel razkriti.
Bodo razpis podaljšali?
Kljub pogajanjem se lahko zgodi, da ne bodo sprejeli nobene od prispelih ponudb in bodo zbiranje ponovili. Takim odločitvam običajno botruje prenizka ponujena cena. Če je ta nižja od polovice ocenjene likvidacijske vrednosti, mora s prodajo soglašati tudi upniški odbor. Sodnik, ki vodi stečajni postopek, pa ga mora upoštevati.
Hipoteko nad Kromberkom, ki ga ponujajo kot poslovno celoto, ocenjeno na 35 milijonov evrov, ima banka NKBM.
Od tega so nepremičnine ocenili na 23 milijonov evrov. Osem milijonov so vredni stroji in oprema, 3,5 milijona evrov pa naj bi bila vredna blagovna znamka Mip. Recepture so ocenili na 400.000 evrov, 55.000 evrov je vredna Kraljica mortadela Gorica. Tržna vrednost ohranjanja proizvodnje pa naj bi dvignila vrednost Kromberk še za dodatnih 450.000 evrov. V zadnjih dveh mesecih si je Kromberk ogledalo kar nekaj interesentov, tudi iz tujine. Prišli so Rusi, Italijani, pa tudi predstavniki hrvaškega Agrokorja oziroma njegove družbe PIK Vrbovec. To je rezultat gospodarske diplomacije, prek katere je stečajni upravitelj skušal privabiti čim širši krog kupcev z domala vsega sveta.
Pršuti, salame in stroji pred sodiščem
Na novogoriškem sodišču bi morala danes potekati obravnava, v kateri Mip v stečaju toži Abanko, a je bila preklicana. “Uveljavljajo prevelike količine zalog, ki jih na začetku stečajnega postopka ni bilo,” je na kratko pojasnil vsebino tožbenega zahtevka Benedejčič. Šlo naj bi za zaloge, nad katerimi ima Abanka zastavno pravico. Zaloga pršutov naj bi po podatkih Abanke znašala 546.382 kosov, pri popisu ob začetku stečaja pa naj bi jih v Mipu našteli le 19.147 kosov. Enako naj bi veljalo za salame, ki naj bi jih bilo po podatkih Abanke 186.936 kilogramov, na zalogi pa naj bi jih Mip imel 9807 kilogramov. Sporna je tudi vrednost hladilniškega postrojenja in stroja za obdelavo zrezkov; vsak naj bi bil vreden 40.000 evrov.
TINA KODRE