Za ostarele bi lahko skrbeli tudi čuteči laiki
V Posočju se sprašujejo, kako bodo v prihodnje skrbeli za ostarele in ostale ranljive ljudi. Razmišljajo o tem, kako bi jim omogočili bivanje doma čim dalj časa, ne da bi preveč obremenjevali sorodnike. Če bi se ustrezno organizirali, bi poleg uradnih institucij zanje lahko skrbele tudi nevladne organizacije.
KOBARID > “Če institucije, ki se soočajo s pomanjkanjem ljudi in denarja ter z birokracijo, ne zmorejo vseh nalog pri oskrbi starejših in ostalih ranljivih ljudi na podeželju ali pa v mestu, bi lahko vskočile nevladne organizacije,” predlaga magistra socialnega dela Rebeka Balažić Tonkli, ki ima deset let izkušenj z delovanjem v različnih nevladnih organizacijah v Ljubljani. Pred tremi leti se je preselila v Breginj.
Pomembna je empatija
“Možnosti je veliko. Na podlagi izkušenj iz Ljubljane sem po preselitvi v Posočje zaznala, da bi se v skrbi za ostarele in nemočne na podeželju lahko z ustreznim organiziranjem naredilo čudeže. Ni nujno, da ostarele obiskujejo zgolj institucionalno izobraženi ljudje. Veliko je ljudi z izkušnjami, ki imajo čut za sočloveka in bi lahko pomagali. Pomembne so empatija, prijaznost, pripravljenost na pogovor. S spoštljivim odnosom ostareli ohranjajo dostojanstvo in pogum, vrne se jim zaupanje vase in smisel življenja,” razmišlja Tonklijeva.
Rebeka Tonklisocialna delavka
“Ni nujno, da ostarele obiskujejo zgolj institucionalno izobraženi ljudje. Veliko je ljudi z izkušnjami, ki imajo čut za sočloveka in bi lahko pomagali.”
Žal je državna podpora šibka, v zakonodaji je treba še veliko spremeniti. Če drugega ne, bi morali ljudem, ki bi obiskovali ostarele in ostale ljudi, ki potrebujejo pomoč, plačati vsaj potne stroške.
Zapolnjeni domovi
“Naši trije domovi za ostarele so polni. Z lastnim denarjem v skladu z zakonodajo prenavljamo tolminski objekt,” pravi direktorica Doma upokojencev Podbrdo Ines Krajnik. Primanjkuje zaposlenih, ker težko delo ne privlači. Ob tem se sprašuje, kako je mogoče, da je na zavodu veliko ljudi, delavcev pa ni mogoče dobiti.
Center za socialno delo Tolmin bo kmalu odprl pisarni v Kobaridu in Bovcu s ciljem, da bi se približali ljudem. Tudi v centru ugotavljajo, da je sistem preveč samozadosten in ne spodbuja alternativ, denimo, da bi starostnike obiskovali prostovoljci iz nevladnih organizacij.
V varstveno delavnem centru v Tolminu skrbijo za 44 varovancev in to z enakim številom zaposlenih, kot v času, ko so skrbeli za 30 ljudi. Pričakujejo vse več varovancev. Občina je pomagala pri vgradnji dvigala, čeprav je stavba v državni lasti. Pomagajo donatorji. Jeseni bodo oblikovali še eno skupino. Predsednik območnega združenja Rdečega križa Rafael Šuligoj omenja uvajanje brezplačnih prevozov z avtomobili v občini Tolmin, pozneje tudi v ostalih dveh občinah.