Za Primorjem le črepinje?

AJDOVŠČINA> O sposobnostih slovenskega gradbeništva v preteklosti ne gre dvomiti, ne pušča dilem Branko Zadnik, predsednik odbora matične sekcije gradbenih inženirjev. Tudi strokovno najzahtevnejši gradbeni objekti so bili doslej sad slovenskega znanja, akumuliranega in primerno organiziranega v gradbenih podjetjih.

Kot razbita vaza

Gradbena stroka nasploh, tudi Primorje, se lahko postavlja z izvrstnimi tudi svetovno primerljivimi rezultati. Žal so slovenske finančno-monetarne razmere dosegle točko, ki najbrž neizbežno vodi k razpadu slovenskega graditeljstva na prafaktorje, še meni Zadnik. Razmere v gradbeništvu ilustrira s kristalno vazo, ki se nam je razbila; vseeno, ali po nesreči ali namerno. Rezultat: kup črepinj in praznina na polici regala, s katerim skušamo prikazati tudi kulturo bivanja v vsakdanjem življenju. “Ko se zavemo, lahko sicer skušamo nekatere večje kose črepinj zlepiti, vendar je rezultat jasen vnaprej: vaza ne bo nikoli več takšna, kot je bila; ne bo držala vode, tudi če jo uspemo približno zlepiti v prvotno obliko,” opisuje Zadnik.

Zaton naložbenega cikla

Stroka, združena v Inženirski zbornici Slovenije, že leta opozarja na zaton investicijskega cikla po zaključku avtocestnega programa in na posledice za trajnostno gospodarjenje. Tisti, ki imajo moč, torej politično-ekonomska sfera v Sloveniji, pa teh opozoril ne zaznajo, še pravi Zadnik. Nekdo v tej družbi ne zna (ali ni znal) strateško načrtovati investicij, kar bi zagotavljalo trajnostni razvoj in vzdržno gospodarjenje na področju načrtovanja in graditve objektov. “Razbile se bodo firme, izgubile se bodo reference, najboljši kadri se bodo razbežali po svetu s trebuhom za kruhom, v slovenskem prostoru bodo prosto, brez sposobne konkurence, gradile tuje firme,” opozarja Zadnik. Ker gradilo se vedno bo.

Sprašuje se, ali smo sposobni preseči današnjo stvarnost? “Dejstvo je, da imamo opraviti s kupom črepinj, ki jih nihče niti ne pometa,” še ugotavlja.AMBROŽ SARDOČ