Za sodobno namakanje, da le ne bo predrago

GORIŠKA > Kmetje nestrpno čakajo zaključek sanacije pregrade zadrževalnika Vogršček, ki bo omogočila ustrezno namakanje in oroševanje. Kljub napovedim, da bo zadrževalnik poln do pomladi, se to ni zgodilo, saj se je sanacija zavlekla, kar je nedavno potrdil okoljski minister Andrej Vizjak. Prav to, da vode ne bo dovolj, ko jo bodo najbolj potrebovali, je največja bojazen. Če se bo to zgodilo, bodo morali kmetje že tretjo sezono uporabljati vodo iz Vipave, kar pa je le rešitev v sili. “Upamo, da bo zadrževalnik do julija poln, sicer bomo spet v velikih težavah,” se strinja Srečko Kofol iz Civilne iniciative Vogršček, ki je prepričan, da bo vodo iz Vogrščka treba “hraniti” za julij in avgust, ko so potrebe največje.

Razvod v roke občin, ki ga bodo prenovile

Ali je bo poleti iz Vogrščka dovolj za namakanje, kmetijski minister Jože Podgoršek ne more napovedati: “Vse bo odvisno od padavin. Če jih bo dovolj, računamo, da bi morala sezona potekati z boljšo zalogo vode. V skrajnem primeru je možnost črpanja vode iz Vipave.” Kar bi bilo za kmete skrajno neprijetno.

Širitev razvoda je nujna

Župani, ministrstvo in kmetje se strinjajo, naj se namakalni razvod čim bolj razširi, da po možnosti pokrije vseh 3500 hektarov in ne le tisoč, kolikor jih obsega zdaj. Ekonomija obsega omogoča nižje stroške na uporabnika, pritrjujeta tako Turk kot Kofol. Da bi bilo sistem smiselno širiti tudi na višje predele po Vipavski dolini, pa dodaja Franc Vodopivec. Obsežna širitev razvoda v Zgornjo Vipavsko dolino sicer načrtujejo v občini Ajdovščina. “To, kar pomeni hitra cesta za razvoj gospodarstva, pomeni namakalni sistem za razvoj kmetijstva,” poudarja ajdovski župan Tadej Beočanin.

Se pa premika pri načrtovani prenovi povsem dotrajanega razvoda, ki ga kmetje uporabljajo za namakanje. Podgoršek je včeraj z župani občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Ajdovščina podpisal sporazum o prenosu lastništva. Občine bodo začele z njim upravljati s 1. januarjem 2024, do takrat morajo pridobiti še veliko dokumentacije in izbrati upravljalca. Denar za posodobitev, ocenjeno na več milijonov evrov, naj bi dobile iz programa EU za razvoj podeželja, minister obljublja, da bo denar na voljo. “Da občine prevzemajo razvod, je dobra novica. Seveda, če bodo šle stvari naprej in ne bo vse stalo še več let,” pravi Kofol. Kmetje tudi sicer pozdravljajo novico o posodobitvi, a se mnogi bojijo, da se bo strošek zanje bistveno zvišal. “Če bodo cene realne, tudi če bodo nekoliko dražje, v redu, a če se bo nerazumno podražilo, bo večina kmetov rekla 'ne, hvala',” pritrjuje Kofol. “Do prenosa sem malo skeptičen,” Franc Vodopivec iz Potoka pri Dornberku pravi prav zaradi bojazni o podražitvah, kar bi težko požrli tisti, ki vode za namakanje ne uporabljajo, a plačujejo, ker imajo hidrante na parcelah. Bruno Gregorič iz Prvačine meni, da prenos “ni slaba stvar”, a ima podobne pomisleke: “Smo za sistem, da kdor rabi vodo, plača.”

Milan Turk

šempetrski župan

“Računamo, da bo obnova razvoda stoodstotno financirana z nepovratnimi sredstvi in ne bo bremenila kmetovalcev. Plačevali pa bodo stroške vzdrževanja prenovljenega sistema.”

“Bistvenega povišanja cen ne bi smelo biti”

“Računamo, da bo obnova razvoda stoodstotno financirana z nepovratnimi sredstvi in ne bo bremenila kmetovalcev. Plačevali pa bodo stroške vzdrževanja prenovljenega sistema. Potrudili se bomo organizirati javno službo tako, da bo stroškov čim manj, ne računam, da bi se glede na sedanje, ki so zelo nizki, bistveno povišali,” odgovarja šempetrski župan Milan Turk, koordinator občin pri projektu. In dodaja: “Cilj vseh je, da se zagotovi stabilno in trajno obratovanje in da imajo uporabniki na voljo potrebne količine vode ustrezne kakovosti, ki jo lahko uporabijo, ko jo potrebujejo. Stroški, ki bodo nastali, bodo, glede na učinek prenove, relativno majhni.” Omrežnine ostajajo, za porabo vode bodo uvedli števce, dodaja, “vsak bo plačal, kolikor porabi”.