Za soški elektrarni Doblar in Plave morda varstvo kulturne dediščine
Novogoriška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je nedavno predstavila izsledke raziskav glede načrtovanja in gradnje objektov v sklopu hidroelektrarn na Soči Doblar in Plave. Zaradi arhitekturne oblikovanosti in ohranjenosti prvotnega izgleda bi lahko bili predmet varstva kulturne dediščine.
KANAL > Hidrocentrali na Soči s pripadajočimi objekti je med letoma 1936 in 1940 načrtovala in zgradila tedanja italijanska oblast. Pri gradnji inženirskih objektov in vgradnji strojnih komponent so uporabili tedaj najboljše dostopno znanje in tehnologijo. Po besedah Katja Kosič in Alenke di Battista iz novogoriške enote ZVKDS bi bilo sicer potrebno tehniško dediščino še podrobneje raziskati.
Doblar in Plave sta edini med obema vojnama na slovenskem ozemlju zgrajeni elektrarni. Raziskava se je osredotočila na arhitekturno njunih pomožnih stavb. Ob obeh elektrarnah s pripadajočima pregradama so bile namreč zgrajene stavbe z nadzornimi, servisnimi in upravljavskimi prostori ter večje število bivalnih objektov, tako delavskih stanovanj kot stavb za vodstvene in strokovne delavce.
Načrte za pomožne stavbe je izrisal arhitekt Francesco Bonfanti, katerega delo je bilo ovrednoteno šele v 90. letih prejšnjega stoletja. Objekti v Doblarju in Plavah že kažejo modernistično zasnovo, ki jo je kasneje razvil pri svojem povojnem delu v Italiji.
"Najbolj kakovostno je oblikovana hidroelektrarna Doblar, kjer je arhitekt največ pozornosti namenil zunanjščini, umestitvi v prostor, oblikovanju odnosa z arhitekturo naselja, materialom, ki jih je uporabil. Kar se tiče delavskega naselja, ima zaradi celovitosti velik pomen naselje v Plavah," je povedala Alenka di Battista.
Bonfanti je pozornost posvetil vsem stavbam, tudi blokom v delavskem naselju. V notranjosti nadzornega objekta hidroelektrarne Doblar pa je denimo uporabil marmor, v stavbo umestil okrogla okna in velike zasteklitve v prostorih s turbinami. Veliko pozornosti je posvetil tudi podrobnostim, denimo uporabi turkizne barve, ki naj bi ponazarjala barvo reke Soče.
Katja Kosič in Alenka di Battista sta pri raziskavi črpali iz arhitektovega arhiva, arhiva Soških elektrarn in Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici.
"Pri terenskem pregledu objektov sva ugotovili, da so izredno kakovostno zgrajeni in ohranjeni. So primer dobre prakse in zanesljivo dediščina, sedaj je odvisno tudi od upravljavca, če bo pripravljen pristopiti k zaščiti, kar pa bo zagotovo težje pri naseljih," je še povedala Katja Kosič.