Za številkami stojijo žalostne zgodbe
450 let od začetka delovanja fužin, ki pomenijo začetek proizvodnih dejavnosti ob Hublju, je gospodarska slika na Ajdovskem, razen redkih izjem, precej črna. Vrstijo se stečaji, nadaljujejo odpuščanja, v zraku visi usoda Primorja.
AJDOVŠČINA> Konec septembra je bilo na Uradu za delo Ajdovščina v evidenci brezposelnih prijavljenih 1280 oseb, različne oblike socialne pomoči v ajdovski in vipavski občini prejema več kot 2000 ljudi.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo konec septembra na Uradu za delo Ajdovščina v evidenci brezposelnih 1280 oseb, kar je za 24,9 odstotka oziroma 255 več kot septembra lani. Stopnja brezposelnosti znaša 11,9 odstotka in presega povprečje v državi. Od januarja do septembra letos se je v evidenco prijavilo 783 oseb. Največ iz predelovalnih dejavnosti, trgovine in iz gradbeništva, povečuje se tudi število prekinitev samostojnih dejavnosti, ki so vezane nanje.
Tudi napovedi za prihodnje mesece niso obetavne. “Do konca leta pričakujemo povečano število brezposelnih oseb, predvsem zaradi povečanega priliva iskalcev prve zaposlitve, pa tudi presežnih delavcev, predvsem iz gradbeništva,” napoveduje Lučila Hvala, direktorica novogoriške službe zavoda za zaposlovanje. Na Ajdovskem se zdaj najbolj bojijo, kaj bo s Primorjem, ki zaposluje nekaj čez 900 ljudi.
Najbolj ranljivi so gradbeniki in prevozniki
S posledicami recesije se soočajo tudi mala in srednje velika podjetja. Po podatkih sekretarja Območne obrtno podjetniške zbornice Marka Rondiča je od novembra 2009 do avgusta letos ugasnilo 76 obrtnikov in podjetij, članov zbornice. Najbolj ranljiva so podjetja, povezana z gradbeništvom in prevozništvom. Največji upad opažajo med podjetji, ki zaposlujejo do tri delavce. “Novih delovnih mest praktično ni več, razen samozaposlitev, ki so povezane s pridobitvijo subvencije. Žal pa je njihova življenjska doba zelo kratka,” poudarja Rondič. Čeprav med člani zbornice ni veliko takih, ki bi delali za Primorje, tudi njim ni vseeno za njegovo usodo. “Velikega gradbinca potrebujemo že zaradi tehnologije in znanja, ki ga premore. Včasih so mala in srednje velika podjetja absorbirala večino delavcev iz večjih družb, zdaj pa bo to precej teže,” pojasnjuje.
A svetle izjeme so, dodaja. Mlinotest, Bia Separations, nekaj jih je tudi med malimi in srednje velikimi podjetji. “So podjetja, ki so se na krizo hitro odzvala, se prilagodila in nadgradila dejavnost. Imamo podjetja v gradbeništvu, prevozništvu in kovinski dejavnosti, ki v tej krizi rastejo.”
Da je kljub vsemu delo še mogoče dobiti, kaže podatek, da so delodajalci od januarja do septembra prijavili 867 prostih delovnih mest, kar je 19,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Stiske so vse večje
Za statističnimi podatki o številu nezaposlenih pa se skrivajo ljudje in njihove zgodbe so vse bolj žalostne, opozarjajo v službah, ki se spoprijemajo z drugim vidikom recesije. “Materialna stiska narašča, s tem pa se večajo tudi drugi problemi in težave družin ter posameznikov. Med strankami Centra za socialno delo Ajdovščina opažamo večjo nestrpnost, bolj ali manj prikrito jezo na državo in na državne institucije, po drugi strani pa strah in apatičnost, vdanost v usodo, kar je po svoje še bolj zaskrbljujoče,” opozarja direktorica Bogomira Ipavec. Do septembra je center odločal o 1254 denarnih socialnih pomočeh (1185 državnih in 69 občinskih). Kot pravi Ipavčeva, se število denarnih pomoči glede na lani ni povečalo, je pa opaziti, da standard dela prebivalstva občutno pada. “To bo še bolj očitno, ko bodo brezposelni, ki so lani izgubili zaposlitev in še prejemajo nadomestila na zavodu za zaposlovanje, to pravico izgubili. Imamo delavce, ki kljub redni ali začasni zaposlitvi tudi po več mesecev ne prejemajo plače. Predvsem pa mislim na Primorje, ki je že začelo odpuščati delavce, še več pa jih namerava odpustiti v prihodnjih mesecih.” Ipavčeva še dodaja: “Centri za socialno delo in dobrodelne organizacije lahko naredimo le malo. Ljudje ne želijo denarnih pomoči, želijo delati. Radi bi sami, s svojim zaslužkom poskrbeli zase in za svoje družine. Dobro bi bilo, če bi država ali lokalna skupnost našli način, da bi ljudje lahko delali, četudi za manjšo plačo kot pred krizo.”
Vrste se daljšajo, potrebe večajo
V centru Karitas v Ajdovščini opozarjajo, da se povečuje število prosilcev pomoči in tudi njihove potrebe. Po podatkih Jožice Ličen, namestnice ravnatelja Škofijske Karitas Koper, so v prvih devetih mesecih 451 družinam in posameznikom (skupaj približno 2000 ljudem) razdelili 50 ton hrane in higienskega materiala v vrednosti prek 70.000 evrov.
V ta znesek ni všteta pomoč v oblačilih, obutvi, beli tehniki in drugih osebnih predmetih, niti prostovoljno delo sodelavcev Karitas. Ličnova opozarja: “Paket hrane je glede na dohodke družine premalo. Večina ne zmore sproti poravnati položnic. Zaskrbljeni smo vsi, tudi sodelavci Karitas, ker vemo, da bodo stiske vse večje, darovalcev pa vse manj. Marsikdo, ki je v preteklosti daroval, je danes prejemnik naše pomoči.”
Več ljudi kot lani je letos potrkalo tudi na vrata Rdečega križa Ajdovščina, kjer so letos pomagali 740 ljudem iz ajdovske in vipavske občine. Kot pojasnjuje sekretarka Irena Žgavc, so letos razdelili 21,5 tone prehrambenih in higienskih izdelkov. Denarna pomoč znaša 8800 evrov. “Trenutno pomoč lahko nudimo in ocenjujemo, da imamo prehrambenih izdelkov ter oblačil, odej, posteljnine oziroma drugih podarjenih dobrin dovolj,” še dodaja Žgavčeva.
Brezposelnost kot priložnost
Vedno več nezaposlenih potrka tudi na vrata Ljudske univerze Ajdovščina, ki se je z zavodom za zaposlovanje aktivno vključila v reševanje problematike nezaposlenosti - s ponudbo znanja. “Vsakemu, ki se obrne k nam po pomoč, skušamo najti pravo izobraževalno pot, ki ga bo pripeljala do cilja,” pojasnjuje direktorica Boža Bolčina.
Ljudska univerza izvaja motivacijske delavnice za nezaposlene in v sodelovanju z zavodom tudi programe formalnega izobraževanja za prekvalifikacijo ali nadgradnjo osnovnega poklica. Brezposelni imajo plačano šolnino, vrnjene potne stroške in dobijo brezplačno učno pomoč za lažje opravljanje izpitov. Nezaposleni se lahko vpišejo tudi v različne tečaje in programe, na voljo jim je brezplačno individualno svetovanje ...
ALENKA TRATNIK
