25 let novogoriške umetniške gimnazije: začelo se je z revolucionarno idejo, da bi gledališče pripeljali v šolske klopi

NOVA GORICA > Dramsko-gledališka smer na Gimnaziji Nova Gorica ima posebno mesto v slovenskem srednješolskem prostoru, saj je z ustanovitvijo programa leta 2001 Slovenija prvič dobila javni gimnazijski program, ki je sistematično povezoval splošno gimnazijsko izobraževanje z gledališko umetnostjo. Zamisel za dramsko-gledališko gimnazijo se je rodila pri profesorju slovenščine in velikem ljubitelju gledališča Marjanu Štrancarju, zaživela pa je ob podpori takratnega ravnatelja Bojana Bratine.

Četrt stoletja programa so obeležili tudi z razstavo in slavnostno akademijo.

Foto: Alenka Tratnik

Orali so ledino

“Na začetku smo bili edini, ki smo ponujali takšno smer, zato je k nam prihajalo veliko dijakov iz vse Slovenije. Sčasoma se je smer razvijala tudi zaradi nenehnega razvoja filma in tehnologije,” je povedala zdajšnja ravnateljica Gimnazije Nova Gorica Ines Vižin. “Vse pa se je začelo z revolucionarno idejo, da bi gledališče pripeljali v šolske klopi. Ko so v šolo prišli strokovnjaki iz gledaliških vod, kot prvi Marjan Bevk, je praksa dobila pravo profesionalno podobo,” je povedala vodja oddelka za gledališče in film Samanta Kobal.

Skozi 25 let delovanja vodi tudi razstava Iskrimo že 25 let.

Foto: Alenka Tratnik

Spremembe so pripeljale do prenove programa in leta 2017 so dramsko-gledališko smer dopolnili s filmom; odtlej deluje kot umetniška gimnazija - smer gledališče in film. Danes program združuje predmete, kot so zgodovina in teorija gledališča in filma, igra in govor, gib, improvizacija, zvok in glasba, fotografija in film, gledališke in filmske delavnice ter samostojno umetniško ustvarjanje.

Dijaki, ki se odločijo za to študijsko smer, spoznavajo vse ključne elemente gledališča, od govora pred publiko, plesa in veliko več. “Prav tako v tej smeri pišejo scenarije, montirajo fotografije, snemajo lasten kratki dokumentarni film v tretjem letniku, kot maturitetni projekt pa kratki montirani film, igra pred kamero,” je pojasnila Kobal in dodala, da sta se s smerjo skozi četrt stoletja močno spremenila tudi pouk in pristop k ustvarjanju.

Gledališče in film kot prostor svobode izražanja

Po besedah Samante Kobal mladi gledališče in film dojemajo kot prostor svobode izražanja in krepitve samozavesti. “Kot varen prostor, ki jim omogoča, da iščejo sebe in raziskujejo svet okoli sebe,” je pojasnila. “Ko se pogovarjam z njimi, vidim, da jim to resnično pomaga spoznati sebe in svoje talente ter razumeti, kje je njihovo mesto v svetu, kaj bi želeli početi in kam se usmeriti.”

25 let umetniške gimnazije so včeraj začeli z nastopi na različnih točkah po Novi Gorici.

Foto: Teresa Vinzi

Na gimnaziji ob jubileju gledajo tudi čez okvire oddelka. “Radi bi videli, da bi nekatere veščine postale del ne le gledališko-filmske smeri, temveč celotnega srednješolskega izobraževalnega sistema. Pri pridobivanju samozavesti in razvijanju retoričnih veščin, ki so pomembne za javno nastopanje, vidimo veliko koristi. Te veščine človeku pridejo prav v marsikaterem poklicu, ki ga bo opravljal v življenju,” je prepričana Kobal. Smer je tudi zato zelo iskana, zanjo pa se vsako leto odloči veliko dijakov. “V prihodnosti bi si želeli še več tako krasnih, odprtih in razmišljujočih dijakov,” je še dodala Samanta Kobal. •